Najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali vabljeni.

Uvodoma je bilo nanizanih kar nekaj trditev, izraženih nekaj skrbi, kaj je bilo v tem mandatu na področju zdravstva narejeno, zato se mi zdi prav, da podam tudi jaz nekaj podatkov in informacij, za katere menim, da izkazujejo, kaj je bilo narejeno v zadnjih dveh letih za ohranitev dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva. Zdaj, statistika je pač taka kot je, je neizprosna, temelji na številkah in prav je, da se vedno opiramo na številke. Meni se zdi on vedno izhajam iz podatkov, ker to je tisto, na kar se lahko opremo. Če imamo dobre, kakovostne podatke. Lahko potem sprejemamo tudi prave odločitve. Res je, da v zdravstvenem sistemu imamo nekatere podatke, ki niso najvišje kakovosti, ampak prav je, da smo tudi napake v zbiranju podatkov in prikazovanju podatkov našli in da podatke interpretiramo na pravi način. Zdaj, iz seznama vabljenih na to sejo vidim, da je seja bolj oziroma seje odbora bolj osredotočena na stran izvajalcev, tako da jaz bom vseeno skušala, izvajalcev v zdravstvenem varstvu, v zdravstvenem sistemu, ampak vseeno bom skušala predstaviti sistem z vidika pacientov, se pravi uporabnikov zdravstvenega sistema. Tako da podam neko širšo sliko, ker se mi zdi pač pomembno, ker zdravstveni sistem je tukaj vseeno zaradi nas vseh, zaradi prebivalk in prebivalcev Slovenije. Verjetno, ne bom mogla našteti vseh aktivnosti oziroma ukrepov, jih bom skušala predstaviti po posameznih sklopih. Vedno izpostavljam od začetka, da je najpomembnejši oziroma glavni cilj, ki ga imamo na Ministrstvu za zdravje zagotovljena dostopnost do zdravstvenih storitev. To je bila ves čas naša prva prioriteta, zato bom tudi danes začela s podatki o nedopustno čakajočih, ne o čakalnih dobah in tudi ne o vseh čakajočih pač pa o nedopustno čakajočih. Zato, ker še vedno menim, ja, v vsakem sistemu so čakajoči, lahko jih je veliko, ampak če do storitve zdravstvene pridejo pravočasno, je to povsem okej, ni pa okej, če čakajo predolgo. Ne smemo čakati predolgo na zdravstveno storitev, za to nas skrbijo nedopustno čakajoči. Kar se pa tiče čakalnih dob, se mi pa zdi, da je že kar nekaj ministrov pred mano ugotovilo, da podatki o čakalnih dobah niso zanesljivi. Mi smo se zelo lotili proučevanja podatkov o čakalnih dobah na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in smo ugotovili, da je tam toliko napak, da čiščenje čakalnih dob, kot se ga je lotilo kar nekaj ministrov, ne bo mogoče. Zato smo zastavili, imamo tudi javno naročilo za centralni sistem naročanja, ki bo bolj pregleden in ki bo imel bolj dostopne termine za državljane in državljanke oziroma prebivalke in prebivalce, ki bodo lahko videli razpoložljive termine in tudi dostopali do neke pregledne baze koliko terminov imamo in kdaj se lahko naročijo. Ker je torej najpomembnejši pravočasni dostop do diagnoze smo na dejavnostih, ki jih spremljamo, ne zdaj, pač pa že ves čas, vsa leta ene in iste dejavnosti, ne spremljamo vseh, ker pri nekaterih dejavnosti niti ni smiselno spremljati čakajočih. Na primer pri porodih, zakaj bomo spremljali čakalno dobo na porod, ker vemo, da je pač devet mesecev? Se pravi, za tiste dejavnosti, ki jih spremljamo, ki jih spremlja Nacionalni inštitut in za katere je bil izbor narejen že veliko let nazaj in tega nabora nismo spreminjali, spreminjali, se je pa res samo nekoliko širil. Kolikor so se spreminjale storitve, smo uvedli tudi spodbude za opravljanje več prvih pregledov. Zdaj, ker je bilo že tolikokrat poudarjeno, zakaj vedno primerjamo z avgustom 2024 in ta sprememba pravilnika po stopnji, kjer se je stopnja pri zelo hitro podaljšala iz 14 za 30 dni. Ravno zato, ker se je podaljšala najdaljša dopustna čakalna doba pri zelo hitro iz 14 na 30 dni v avgustu 2024. Ne smemo primerjati podatkov pred avgustom 2024 in po avgustu 2024, ker enostavno niso primerljivi. To bi vneslo napako v sistem, zato vedno primerjamo avgust 2024 in vse podatke po tem. Tako da tukaj nismo nič zavajali, nismo spreminjali nobenih podatkov, pač pa samo zaradi spremembe pravilnika prikazujemo podatke, avgust 2024 in naprej, ker so primerljivi, ne želimo si primerjati neprimerljivih podatkov. Torej, če primerjamo podatke za september 2025, to je naš zadnji podatek, ki ga imamo na razpolago z avgustom 2024 kažemo, da se pokažejo ti podatki, da se v specialističnih dejavnosti nadaljuje trend zmanjševanja števila čakajočih, predvsem tistih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo. Najizrazitejše izboljšanje je na področju kardiologije, kjer se je število nedopustno čakajočih zmanjšalo za več kot 1600 oseb. Zmanjšanja beležijo tudi urologija, ortopedija, infektologija, diabetologija, psihiatrija. Pri drugih dejavnostih je stanje stabilno, pri nekaterih, na primer pri okulistiki, pa se povečuje število vseh čakajočih, ne povečuje pa se število tistih nad dopustno čakalno dobo. Jaz bi želela poudariti, da je to zmanjšanje števila nedopustno čakajočih. Velik, velik plus. Ne samo zato, ker se je zmanjšalo, ampak zato, ker se ni povečalo. Število nedopustno čakajočih in število vseh čakajočih se je skozi leta povečevalo. Ko sem jaz prišla na to mesto, sem si želela samo, da bi se trend čakajočih, naraščanja čakajočih ustavil, da ne bi bila krivulja naraščanja čakajočih tako strma. Kar smo dosegli, je, da se je število nedopustno čakajočih zmanjšalo. Pozitiven trend potrjujejo tudi izboljšani indeksi opravljenih prvih pregledov. Izvajalci obravnavajo več pacientov kot lani. To pomeni, da se je realizacija povečala, izvajalci delajo dobro. Spodbude, ki smo jih uvedli v sistem, da smo nagradili prve preglede oziroma da so pač plačani po višji ceni, so se izkazale kot pozitivne, kot dober ukrep, zato se je realizacija povečala. Seveda se je posledično zmanjšalo število nedopustno čakajočih. Skupna slika nam torej kaže, da se delež nedopustno čakajočih zmanjšuje, produktivnost ambulant specialističnih pa narašča. Torej, upravljanje števila čakajočih in spodbude v financiranju so povzročile večjo dostopnost do specialistične obravnave. S 1. februarjem 2025 smo z uredbo, ki jo zdaj sprejemamo namesto splošnega dogovora uvedli nov model financiranja ambulant družinske medicine in pediatrije z novimi glavarinskimi količniki, ki bolje odražajo zahtevnost obravnave pacienta. Veste, da smo prej imeli 20 let glavarinske količnike, ki so temeljili na nekih širokih starostnih skupinah. Vendar pa imamo zdaj že boljše podatke o pacientih, vemo njihovo starost, spol, vse, mislim vse. Podatki so združeni v bolj enotne baze in so na razpolago za uporabo, za finančne modele. Zato smo jih uporabili in smo stare glavarinske količnike nadgradili tako, da smo zahtevnost prilagodili starosti vsakega pacienta in tudi uvedli smo spol. Namreč, v kar veliko evropskih državah se je pokazalo, da spol in posamezna starost, ne starostne skupine, vplivajo na to, koliko zahtevna je obravnava posameznega pacienta. Poleg tega smo uvedli tudi lestvico, ki posamezne time motivira k optimalnemu opredeljevanju zavarovanih oseb. Se pravi, nad minimumom smo glavarinske količnike do povprečja plačali več, kar spodbuja izvajalce k dodatnemu opredeljevanju tistih oseb, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Z uvedbo novega sistema glavarine in glavarinskih količnikov, ki je bil torej uveden 1. februarja 2025, smo dosegli ugoden trend zmanjševanja števila oseb brez izbranega zdravnika. Skupno število oseb brez izbranega zdravnika je bilo v februarju 2025, ko je bilo visoko, je bilo 148310 oseb, pri čemer govorim tako o družinski medicini kot o pediatriji, se je zmanjšalo na 137302 v novembru 2025, kar pomeni zmanjšanje za 11000 oseb oziroma približno za 7,5, 5 procenta. Znižanje je opazno tako pri odraslih, še posebej pa pri mladoletnih osebah. Z uvedbo regresijske lestvice glavarinskih količnikov smo odpravili sistem, ki je zdravnike odvračal od opredeljevanja novih pacientov. Novi mehanizem pa jih spodbuja k postopnemu prevzemanju neopredeljenih, kar se že jasno kaže v podatkih, ki sem jih navedla.

Če se dotaknem še nekaterih drugih področij, predvsem kadrovske slike. V zdravstvu oziroma podatkov o številu zdravnikov v slovenskem zdravstvenem sistemu, pri čemer se opiram na podatke iz registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu RIZDDZ, in sicer primerjam oktober 2023 in april 2025. Vidimo, da se je najbolj povečalo število zdravnikov specialistov splošne in družinske medicine, in sicer za 53. V Sloveniji imamo 1500 aktivnih zdravnikov družinske medicine in splošne medicine, vključno s specializanti. Recimo za primerjavo samo, da imamo, leta 2020 jih je bilo 1349. Več je specializantov družinske medicine, aprila 2025 jih je kar 43 več kot oktobra 2023. Več je splošnih zobozdravnikov, in sicer 47. In 15 več je tudi zdravnikov specialistov urgentne medicine. Še vedno nam zdravnikov manjka, tako kot v celi Evropi, ampak trend je pozitiven. Seveda je za ohranjanje števila zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev bilo potrebnih več ukrepov, ki smo jih naredili. Na področju specializacij smo leta 2022 uvedli nov dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 1000 evrov bruto mesečno za specializacije, odobrene v letih 2023 in 2024. Po uvedbi tega ukrepa se je število prijav na specializacijo iz družinske medicine postopoma začelo večati, kar je razvidno iz podatkov Zdravniške zbornice Slovenije o številu odobrenih specializacij iz družinske medicine v zadnjih desetih letih. Na primer leta 2015 jih je bilo 64, 2017 55, 2018 25, 2019 36, 2020 49, 2021 60, 2022 71, 2023 72, 2024 100. V letošnjem letu je na prvi odprti razpis specializacij iz družinske medicine prispelo 36 prijav na družinsko medicino na nacionalnem nivoju in pet za posamezne izvajalce, torej 41 prijav za družinsko medicino v pomladanskem roku, v jesenskem roku pa je do sedaj, razpis je pač odprt do začetka prihodnjega leta, se je že prijavilo 30 kandidatov, torej skupaj že 71, razpis pa še traja. V pripravi je ukrep, s katerim bo uveden dodatek za izbiro specializacije iz urgentne medicine. Vemo, da imamo pomanjkanje zdravnikov na tem področju, tako da smo na podoben način, kot je bil uveden dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, pripravili tudi ta ukrep. Na področju zdravstvene nege smo vzpostavili štiri nove specializacije. Izvedba in vpis bosta potekala najkasneje v prvi polovici leta 2026, te specializacije pa so specializacije iz urgentnih stanj v zdravstvu, specializacija s področja ran, stom, inkontinence, specializacije s področja duševnega zdravja in psihiatrične obravnave ter specializacije s področja in integrirane obravnave odraslih na primarni ravni zdravstvenega varstva. Vse te specializacije so bile pripravljene v sodelovanju s stroko in vemo, da bodo ti programi pač okrepili. Kaj je namen teh programov, je, da se okrepi strokovna znanja medicinskih sester, babic, da se omogoči bolj kakovostna, varna zdravstvena oskrba in pač s tem tudi celosten razvoj zdravstvene nege v Sloveniji. Poleg tega uvajamo štipendije za področje zdravstva; za študijsko leto 2025/26 je razpisanih skupno sto štipendij za različne poklice v zdravstvu, med njimi je razpisanih 25 štipendij za poklic doktor medicine za študente, ki se vpisujejo najmanj v 3. letnik in se zavezujejo, da se bodo po končanem študiju prijavili na specializacijo iz družinske ali urgentne medicine. In trenutno je bilo s strani javnega štipendijskega sklada prejetih 144 vlog za teh sto štipendij. Z uveljavitvijo Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu smo poenostavili postopke za prihod tujih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. V štirih mesecih smo prejeli 200 novih vlog. Pred tem je bilo na letni ravni povprečje 250 prejetih vlog, zdaj pa v 4 mesecih 200 novih vlog. Financiramo specializacije iz klinične psihologije, in sicer za 140 specializacij.

Kar se tiče administrativnih razbremenitev, smo jih uvedli kar nekaj. Za vse smo se dogovorili z zdravniki oziroma predlogi so prišli z njihove strani v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, vse te administrativne razbremenitve so vedno pripravljene v skladu s stroko, zato ker pač oni delajo v sistemu zdravstva in samo oni nam lahko pomagajo pri tem, da nam povedo, kje lahko delamo te administrativne razbremenitve in kaj jim najbolj pomaga pri njihovem vsakdanjem delu. Tako smo v tim na področju družinske medicine dodali zdravstvenega administratorja, kar prispeva k večji organiziranosti ambulante, saj administrator lahko prevzame določena opravila, kot so telefonsko in pisno naročanje pacientov, urejanje kartotek, vodenje čakalne knjige, evidentiranje in beleženje zdravstvenih storitev, arhiviranje dokumentacije in tako naprej. Zavzemamo se, da predpisovanje določenih medicinskih pripomočkov prevzamejo diplomirane medicinske sestre, zato smo že izpeljali določena izobraževanja. V preteklih letih je bila izvedena razširitev nabora medicinskih pripomočkov, pri katerem je možen prevzem brez nove naročilnice, ker pri nekaterih medicinskih pripomočkih, kjer pač se stvari ponavljajo, to ni imelo smisla. Izvedena je bila ukinitev predhodnega potrjevanja, popravil in vzdrževanj medicinskih pripomočkov, kar je na eni strani olajšalo dostop do medicinskih pripomočkov pacientov, na drugi strani pa je administrativno razbremenilo time. Na področju reševalnih prevozov je bila uvedena sprememba, ki podaljšuje veljavnost naloga za dializne bolnike na eno leto spet manj administracije, manj izdajanje, manj izdajanja nalogov. V primeru reševalnega prevoza iz zdravilišča domov lahko nalog izstavi zdravnik v zdravilišču. Pri uveljavljanju pravice do povračila potnih stroškov ni več obvezno, da izbrani osebni zdravnik na listini navede najbližjega izvajalca zdravstvenih storitev. To stori le, če mu je ta znan, sicer ne zadostuje navedba specialnosti na potnega zdravnika. Izbrani osebni zdravnik lahko pooblastilo za izdajo listine za uveljavljanje pravice do potnih stroškov prenese na diplomirano medicinsko sestro, diplomiranega zdravstvenega zdravstvenika, višjo medicinsko sestro, tehnika ali zdravstvenega tehnika oziroma višjega zdravstvenega tehnika. Še nadaljnje administrativne razbremenitve. Elektronski bolniški list za največ tri koledarske dni lahko na podlagi pooblastila izbranega osebnega zdravnika izda višja ali diplomirana medicinska sestra. Pravica do nege se odobrava glede na koledarske in ne več na delovne dni. Predlog za zdraviliško zdravljenje lahko poleg izbranega osebnega zdravnika izda tudi napoteni zdravnik, ki osebo zdravi v bolnišnici ali ambulanti. Uveden je prenovljen obračunski model na področju družinske medicine in pediatrije, ki zmanjšuje administrativna bremena izvajalcev. Namreč, spremenilo se je razmerje glavarine in storitev. In medtem, ko je prej bilo potrebno beleženje vseh storitev, ki so bile opravljene, so zdaj te storitve, en del storitev prenesen v glavarinske količnike seveda glede na vrednost, ki je bila, ki je postala enaka kot prej in sedaj veliko storitev ni potrebno več beležiti, ker so že zajete v glavarini, kar je velika administrativna razbremenitev. Za boljšo informiranost zavarovanih oseb in izbranih osebnih zdravnikov je bil na Zavodu za zdravstveno zavarovanje vzpostavljen enotni kontaktni center. Na področju digitalizacije so bile uvedene: e-prijava poškodbe pri delu, e potrdilo o zavarovanju krvi, e-predlog za izdajo odločbe o zdraviliškem zdravljenju, elektronsko vročanje odločb ZZZS, izbranim osebnim zdravnikom; e-delovni nalog za fizioterapijo in tako naprej. Se pravi, veliko je teh administrativnih razbremenitev, ki jih pač delamo postopoma, sprotno, v sodelovanju s stroko, glede na njihove predloge. Sodelujemo pa vsi: ZZZS, Ministrstvo za zdravje, stroka. tako da se res vsem zahvaljujem, da je to mogoče in s tem je absolutno treba nadaljevati, se strinjam. V zadnji fazi usklajevanj je nacionalna strategija za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v sistemu zdravstvenega varstva od leta 2025 do 2035. Cilj te nacionalne strategije je oblikovati trajnosten, kakovosten zdravstveni sistem, ki ga podpira ustrezno usposobljena, motivirana in številčno zadostna delovna sila. Strategija se zato osredotoča na dolgoročno načrtovanje kadrov, strokovni razvoj, izobraževanje, pri čemer povezuje štipendije, kampanje, specializacije, projekte usposabljanja. Zelo uspešen je bil tudi projekt Bolničar negovalec 2024-2026 katerega cilj je bil zmanjšati deficitarnost tega poklica, se pravi bolničar negovalec ter vzpostaviti verificiran model usposabljanja za delo v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. V prvem ciklu je bilo vpisano 29 kandidatov, v drugem ciklu, ker se je pač model izkazal kot zelo pozitiven, se je vpisalo 73 kandidatov, kar kaže na opazen porast zanimanja za program pripravništva za bolničarja negovalca. To je zelo pomembno, ne samo z vidika zdravstva, pač pa tudi z vidika dolgotrajne oskrbe. Tako da na številnih področjih, pa pri tem moram seveda še enkrat omeniti, čeprav vemo, nov študij medicine na Primorskem, se pravi, številni ukrepi so bili usmerjeni na zagotavljanje, motiviranje, usposabljanje izboljševanje delovnih pogojev za delavce, delavce in za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, pa tudi ne zdravstvene delavce v zdravstvu.

Kot sem že povedala, na Ministrstvu za zdravje izvajamo številne ukrepe za boljšo dostopnost do primarnega zdravstvenega varstva tudi zato, ker to pomembno prispeva k razbremenitvi nadaljnjih ravni zdravstvenega varstva in tudi urgentnih centrov. Na področju zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva zato uvajamo satelitske urgentne centre. Eden izmed ciljev satelitskih urgentnih centrov je tudi razbremenitev urgentnih centrov s pacienti, katerih stanje ne zahteva obravnave v bolnišnici. Zdravstveni domovi bodo morali projekte izgradenj satelitskih urgentnih centrov končati do konca leta 2027. V satelitskih urgentnih centrih oziroma Sucih bo na voljo več možnosti diagnostike, kot jo trenutno zagotavljajo ambulante nujne medicinske pomoči zdravstvenih domov. V Sucih bodo na voljo pogoji za razširjeno obravnavo, kar vključuje večjo dostopnost do laboratorijske in slikovne diagnostike, ki bo omogočala najnujnejše diagnosticiranje in zdravljenje že v satelitskih urgentnih centrih. Posledično to tudi pomeni, da paciente zaradi nedostopnosti do diagnostičnih storitev na primarni ravni v času dežurstva ne bo potrebno vedno napotovati v urgentne centre, ker bodo satelitski urgentni centri kot nek vmesni člen, ki bodo imeli razširjene možnosti obravnave teh pacientov. S tem bomo na eni strani omogočili boljšo dostopnost pacientov do te diagnostike in do obravnave, razširjene obravnave in istočasno razbremenili urgentne centre. Na Ministrstvu za zdravje v sodelovanju s stroko pripravljamo rešitve za enoten pristop ukrepanja v primeru povečanega prihoda pacientov v urgentne centre, ki bodo med drugim prispevale k olajšanju organizacije dela v takšnih primerih.

Na področju financiranja urgentnih centrov smo prav tako sprejeli določene spremembe, in sicer spet z uredbo, ki je pač primerno mesto, da se te spremembe financiranja umestijo. Se pravi, ta uredba je bila sprejeta konec leta 2024. Uvedlo se je boljše vrednotenje storitev v urgentnem centru oziroma v urgentnih ambulantah, in sicer smo za to namenili 16,6 milijona evrov, od tega za Univerzitetni klinični center Ljubljana 5,8 milijona evrov. Prav tako so od takrat programi, ki se izvajajo v urgentnem centru, plačani po realizaciji, in sicer v enoti za bolezni, enoti za poškodbe, v urgentni ambulanti kirurgije, infektologije, internistike in nevrologije. S 1. 11. 2024 so se tudi dvignile cene za nekatere osnovne preglede. Poleg tega poleg sprememb na financiranju in poleg satelitskih urgentnih centrov uvajamo tudi tako imenovani srečevalni sistem s katerim se bo skrajšal čas prihoda reševalne ekipe do pacienta. Srečevalni sistem imajo tudi druge države. Je zelo pomemben sistem za boljšo in hitrejšo dostopnost in pomemben sistem za krepitev mreže nujne medicinske pomoči. Prvič v zgodovini Slovenije bomo tudi kupili dva helikopterja, ki bosta namenjena izključno reševanju življenj. Gre za dva namenska helikopterja. Vzpostavljamo nov javni zavod Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč. Cilj tega novega javnega zavoda Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč je, da vzpostavimo urejen, profesionalen in odgovoren sistem helikopterske nujne medicinske pomoči medbolnišničnih helikopterskih prevozov in helikopterskih prevozov otrok v inkubatorjih, to je v okviru letalskih operacij zdravstva.

Na Ministrstvu za zdravje smo pripravili spremembo Zakona o zdravniški službi, ki omogoča oziroma predvideva možnost prehoda s specializacijo urgentne medicine na specializacijo iz družinske medicine, ne da bi to vplivalo na plačo. Se pravi, če imamo nekega urgentnega zdravnika, ki že vrsto let deluje na področju urgentne medicine, pa se po dolgih letih želi preusmeriti oziroma ne more več opravljati tega dela, ker je težko, želi preusmeriti morda na specializacijo iz družinske medicine bo to zdaj mogoče? Namreč obe veji medicine imata podobno osnovo.

Če se lahko dotaknem še digitalizacije, ker je izjemnega pomena tudi zaradi administrativnih razbremenitev, predvsem pa zaradi preglednosti podatkov, ki jih moramo vzpostaviti v Sloveniji. Trenutno imamo v parlamentarni obravnavi enega pomembnejših zakonov s področja zdravstva, to je zakon o digitalizaciji zdravstva, s katerim bo vzpostavljen sodoben pravni okvir za digitalno preoblikovan in podatkovno podprt zdravstveni sistem. Poleg tega zakona v okviru EU načrta za okrevanje in odpornost NOO. Ministrstvo za zdravje izvaja na tem področju digitalizacije, naložbe v vrednosti več kot 80 milijonov evrov. Vsa sredstva so usmerjena v razvoj centralnih digitalnih rešitev za celoten zdravstveni sistem. In cilj je, popolnoma jasen. Izboljšati preglednost podatkov, izboljšati povezljivost podatkov, njihovo dostopnost za paciente in sodelujoče v zdravstveni obravnavi. S tem pa podpremo in optimiziramo izvajanje procesov v zdravstvu ter seveda podpremo sprejemanje boljših odločitev. Zaradi digitalizacije bo pacientom omogočeno lažje komuniciranje z zdravstvenim sistemom preko portala Z-vem, dostop do širšega nabora zdravstvenih podatkov. Mogoče pa bo tudi elektronsko izpolnjevanje obrazcev, vprašalnikov in soglasij. Manj digitalno vešči bodo lahko pooblastili tudi bližnje osebe, saj je pomembno, da tudi tisti, ki so digitalno manj spretni, ohranijo enako dostopnost do katerekoli zdravstvene storitve. Zdravstvenim timom, ki sodelujejo pri obravnavi pacienta, bo lažja dostopnost do podatkov omogočala kakovostnejšo in varnejšo zdravstveno obravnavo. Ključni projekti, ki bodo s povezovanjem podatkov, procesov in virov omogočili bolj učinkovito in pregledno upravljanje zdravstvenega sistema, pa so in vsi so že vse, vse že pripravljamo, vsi so v neki fazi, ali je bilo izvedeno javno naročilo ali se že izvaja ali je podpisana pogodba, so centralni PAKS, to je sistem za arhiviranje in prenos slikovnih podatkov. Projekt torej omogoča centralizirano shranjevanje radioloških slik, kar bo izboljšalo dostopnost slikovnega gradiva, povečalo bo varnost pacientov. Se pravi, izognemo se podvojenim preiskavam izključno zaradi nedostopnosti predhodnih slik. Še zdaj imamo sistem, ko se nosijo te slike po cedeji in zagotavljajo, zagotavljalo optimalno velikost hrambe slikovnega gradiva zato, ker se isto gradivo ne bo kopiralo in se ne bo več hranilo na nekih lokalnih hrambah gradiva. Drug tak projekt je elektronsko temperaturni terapijski list, to je ETTL. Digitalizacija vnosa podatkov o pacientih v bolnišnici v bolnišnični obravnavi bo omogočila boljšo sledljivost in natančnost pri spremljanju pacientovih vitalnih znakov in terapij. Omogočen bo takojšnji dostop do podatkov v primeru selitve pacienta, omogočen bo kakovostnejši posvet na daljavo in vpogled v podatke obravnave tudi pacientom. Zelo pomemben e-karton in enotni podatkovni model. To je tretji projekt. To je projekt za nabor področij primarnega zdravstva, družinska medicina, pediatrija, patronaža, ginekologija, zobozdravstvo, obravnava sladkornega bolnika vzpostavlja celovit standardiziran elektronski karton. Se pravi, gre za nek pregled strukturiranih podatkov o pacientu na nacionalni ravni, ki bo omogočal bolj učinkovit pregled zdravstvenega stanja pacienta vsem timom, ki pacienta obravnavajo, seveda pa bo dostopen tudi pacientu samemu. Četrti projekt, prehod na brezpapirno poslovanje. Cilj projekta je zagotoviti certificirano rešitev. Gre za pretvorbo papirne dokumentacije v digitalne, v digitalno obliko in s tem pri izvajalcih zdravstvene, zdravstvene dejavnosti seveda manjše administrativno breme pri upravljanju s papirno dokumentacijo. Vzpostavili bomo pogoje za brezpapirno poslovanje in pacientom omogočili neposredni dostop do podatkov, seveda tudi iz papirnatih kartotek. Zdravje na daljavo, peti projekt. Vzpostavljen bo enoten kanal za varno komunikacijo med pacienti in zdravstvenim osebjem. Se pravi, pacient bo lahko z vsemi timi, ki ga obravnavajo, komuniciral preko Zvem portala in preko mobilne aplikacije. Ter tudi med zdravstvenimi timi med seboj ob obravnavi pacienta. Se pravi, možen bo posvet med recimo med družinskim zdravnikom in specialistom. Podatki o obravnavah na daljavo pa bodo sestavni del zdravstvene dokumentacije. Robotizirana priprava in shranjevanje zdravil. Lekarniške skladiščne robote, ki jih uvajamo v številne bolnišnice. Ti roboti bodo povečali bolj učinkovito upravljanje z zalogami zdravil. Uvedba robotov za pripravo kemoterapevtskih pripravkov pa bolj natančno in predvsem za osebje bolj varno pripravo zdravil v bolnišnicah v Sloveniji. Nadalje imamo avtomatizacijo delovnih razporedov v zdravstvu. S projektom so začeli pilotno v Splošni bolnišnici Jesenice. Izkazalo se je, da je posledica avtomatizacije delovnih razporedov manj bolniških odsotnosti in večje zadovoljstvo osebja, zato smo skupaj s Splošno bolnišnico Jesenice pristopili k pripravi nacionalnega projekta za avtomatizacijo delovnih razporedov v zdravstvu In ta projekt uvaja digitalna orodja za avtomatizirano načrtovanje delovnih urnikov. Se pravi urnik oziroma razpored dela zaposlenih v bolnišnicah, kar seveda izboljša organizacijo dela v zdravstvenih ustanovah in prihrani čas osebja, ki se danes kot prvo ukvarja s tem, kot drugo pa, ker je to avtomatizirano, se obremenitve osebja prerazporedijo bolj enakomerno. Iz tega izhaja tudi večje zadovoljstvo zaposlenih. Vzpostavlja se nacionalni register zdravil. Nova baza bo omogočila ažurne informacije o zdravilih ter lažje, boljše za pacienta varnejše predpisovanje zdravil tako na recept kot v bolnišnicah s širšim naborom podatkov, ki jih bodo pač zagotavljali ustrezni deležniki v zdravstvu. In seveda na koncu sistem za upravljanje s strateškimi podatki. Centraliziran sistem za poročanje in pregled strateških podatkov v zdravstvu in digitalizacijo upravnih postopkov na Ministrstvu za zdravje, ki še danes potekajo v papirni obliki kar seveda je za današnji čas suboptimalno. Slovenija je med redkimi državami v Evropski uniji, ki ima na sistemski ravni vzpostavljene kar tri nacionalne presejalne programe. Presejalni program Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk, presejalni program Zora za odkrivanje raka materničnega vratu in presejalni program Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke. Vsi se strinjamo, da je to velik, velik uspeh in da smo med boljšimi državami v EU. In v okviru stalnih prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti presejalnih programov smo na ministrstvu omogočili tudi nadgradnjo programa Dora, pri čemer je bila izvedena širitev starostnih skupin žensk, vključenih v presejalne preglede, ki se zdaj začenjajo pri nižji starosti in končajo pri višji, kar bo prispevalo k še zgodnejšemu odkrivanju raka dojk in večji dostopnosti preventivnih storitev. Seveda je to usklajeno s strokovnimi smernicami na ravni, na ravni Evrope. Ker je zgodnje odkrivanje bolezni ključno za zmanjšanje smrtnosti in obolevnosti, je Ministrstvo za zdravje s silno raziskovalnimi projekti aktivno podprlo uvedbo dveh novih nacionalnih presejalnih programov. To je presejalni program Peter, ki bo namenjen zgodnjemu odkrivanju raka prostate. Pri čemer je začetek pilotnega projekta predviden zdaj v letu 2026. Presejalni program Luka pa bo namenjen zgodnjemu odkrivanju pljučnega raka. S tem bo Slovenija med prvimi državami v Evropski uniji, ki bo na nacionalni ravni celovito obravnavala najpogostejše oblike raka in prebivalcem omogočila enakopraven, dostopen ter pravočasen dostop do zgodnjega odkrivanja bolezni. Po najnovejših podatkih European Cancer Screening Policy Indexa, ki ocenjuje presejalne politike po Evropi, je Slovenija dosegla 1. mesto med vsemi državami Evropske unije. Dosegamo tudi nadpovprečne rezultate udeležbe v programih; pri Zori kar 74 procentov, kar nas uvršča na 2. mesto v Evropski uniji, pri Svitu 65 procentov oziroma 3. mesto v Evropski uniji in pri Dori 78 procentov, torej 4. mesto, takoj za Dansko, Finsko in Švedsko. Torej smo v odlični družbi držav, ki so veliko bogatejše oziroma večje od nas. Uvedli smo nove presejalne teste novorojencev za vrojene bolezni, in sicer z 18 na kar 41 vrojenih bolezni, med njimi za spinalno mišično atrofijo, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in tako dalje. Navedeno bo omogočilo še učinkovitejše zgodnje odkrivanje redkih bolezni in na ta način zagotovilo še bolj razvit sistem presejanja novorojencev. Uvedli smo presejalne teste za nosečnice, za sladkorno bolezen nosečnosti, za streptokok skupine b med 35. in 37. tednom nosečnosti, za spolno prenosljive bolezni v rizičnih skupinah, za preprečevanje prezgodnjega poroda in tako dalje. To bo pripomoglo k zmanjševanju smrti ploda v maternici in prezgodnjih, prezgodnjih porodov. S sprejetjem Zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu smo na zakonski ravni predpisali sistem, ki bo omogočal obvladovanje tveganj pri zdravstvenih obravnavah, s čimer se zagotavlja boljša varnost pacientov. Uvajanje in spremljanje kazalnikov kakovosti v zdravstvu prispeva k izidom, k boljšim izidom zdravljenja oziroma predvsem k temu, da izide sploh merimo, ker do sedaj jih nismo. Naš sistem je bil osredotočen, mi je prav žal, ampak na strukturo in na procese, ne pa na izide zdravljenja, ne na paciente, na tisto, kar je pomembno. Sedaj to imamo. Če mamo dobre zdravstvene izide, imamo tudi večje zadovoljstvo pacientov, večjo dostopnost, večjo učinkovitost. Pacientom omogočamo boljše informacije o primerljivosti izvajalcev na eni strani in bolj podučeni izbire pri odločanju o konkretnih posegih na drugi. Ustanovljena je bila Javna agencija za kakovost v zdravstvu; z veseljem povem, da se je vključila že v evropske projekte pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij, tako da sodelujemo pri pri vrednotenju. Na evropski ravni smo kot soocenjevalec z nemško organizacijo podobno, IQWiG se imenuje, za vrednotenje prvega onkološkega zdravila, ne enega, mislim prva, prvo vrednotenje pač za našo agencijo, ker je bila ravnokar ustanovljena. Prav tako pa se bomo z naslednjim letom vključili tudi v vrednotenje nove tehnologije na medicinskih, na področju medicinskih pripomočkov, tako da ne le na zdravilih, tudi na medicinskih pripomočkih. Mogoče pri fizioterapiji bi samo želela na področju fizioterapije še enkrat omeniti, da smo uvedli E delovni nalog za fizioterapijo, s čimer sledimo sodobnim trendom zdravstvene informatike.

Z Zakonom o pozabi je Slovenija tudi med prvimi članici Evropske unije, ki je sprejela zakon, ki zmanjšuje stigmo in diskriminacijo, saj osebam po prebolelem raku in nekaterih drugih boleznih zagotavlja povsem enak dostop do zavarovalnih ter sorodnih produktov kot preostalemu prebivalstvu. S tem preteklim bolnikom omogoča neobremenjeno skrb za lastno prihodnost ter pogumen vstop v nov začetek brez ovir, strokovno in tudi splošno javnost pa spodbuja k enaki obravnavi vseh. Zelo pomembno je tudi področje paliative. Leto 2025 predstavlja pomemben mejnik v razvoju paliativne oskrbe, saj smo sočasno zastavili več aktivnosti. Pripravlja se nov državni program paliativne oskrbe 2026-2030, v katerega so vključeni predstavniki 14 razširjenih strokovnih kolegijev, ki obravnavajo neozdravljive bolnike. Razvijamo model dvonivojskega izvajanja paliativne oskrbe, in sicer osnovno in specializirano paliativno oskrbo s celostnim pristopom in multidisciplinarno obravnavo. Se pravi, gre za obravnavo telesnih, psiholoških, duhovnih in socialnih, socialnih težav. Izvajamo EU projekt krepitev mobilnih paliativnih timov, kjer vzpostavljamo mrežo mobilnih paliativnih timov in izobražujemo strokovno in laično javnost. Vzpostavili smo tudi nov, bolj učinkovit plačilni model paliativne oskrbe. To govorim za celoten sistem, za vse nivoje, se pravi tako primar, sekundar in tudi za vse dejavnosti. Podpiramo izvajanje neformalnih in formalnih izobraževanj na področju paliativne oskrbe. Slednji obvezni predmet paliativna oskrba na medicinskih fakultetah, podiplomske obvezne tečaje paliativne oskrbe za specializante, specializacije s področja paliativne oskrbe za zdravnike in medicinske sestre, ki jo razvijamo. Vzpostavljanje standardov in priprava kazalnikov kakovosti tudi za področje paliativne oskrbe in iskanje podpore v sodobnih tehnologijah, se pravi, ustrezna informacijska podpora tudi za paliativno oskrbo. Tako da na tem področju, ne samo, da imamo nacionalno koordinatorko za paliativno oskrbo, imamo tudi nacionalno koordinatorko za pediatrično paliativno oskrbo. Tako da smo res iz več vidikov paliativno oskrbo iz več vidikov zastavili številne ukrepe in aktivnosti, ki že potekajo že celo leto.

Če grem na investicije, ki so pomembne predvsem z vidika zagotavljanja delovnih pogojev, tako za zaposlene kot tudi z vidika dostopnosti pacientov do zdravstvene oskrbe in do kakovosti zdravstvene oskrbe, seveda pa tudi učinkovitosti, ker ne gre za investicije v zidove, gre tudi za investicije v opremo. Verjetno prvič v zgodovini Slovenije izvajamo tako obsežen cikel investicij v zdravstvu. Ne morem jih našteti vse, naštela pa bi jih rada nekaj: zaključene investicije, torej zaključena in namenu predana je negovalna bolnišnica Julija v Novem mestu, negovalni oddelek v Splošni bolnišnici Murska Sobota, prenovljeni in energetsko sanirani prostori stare pediatrične klinike UKC Ljubljana, kamor je prav tako umeščena negovalna bolnišnica. V UKC Ljubljana so prenovljeni prostori za nov katetrski laboratorij, kupljen je koronograf, izvedena je bila zamenjava avtoklavov za lekarno. V bolnišnici Postojna so vzpostavljeni pogoji za izvajanje programov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zaključena je tudi novogradnja Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični, katere otvoritev bo v začetku decembra. Obsežne investicije se izvajajo v UKC Ljubljana poteka celovita energetska sanacija in revitalizacija stavbe Hospital, zamenjavo vseh dvigal, v teku je prenova DTS sever, pri čemer sta končani že dve fazi prenove. Poteka dograditev infekcijske klinike in priprava dokumentacije za gastro kliniko in nadomestno gradnjo infekcijske klinike. Zaključuje se energetska sanacija in ureditev stavbe bivšega Zavoda za varstvo pri delu, ki bo predvidoma končana še do konca letošnjega leta. V teku je nakup štirih naprav za magnetnoresonančno slikanje in goj dela za preureditev prostorov. Tudi v UKC Maribor izvajamo veliko projektov. V okviru širitve onkološke dejavnosti, izvajamo rekonstrukcijo in nadzidavo obstoječih prostorov ter prizidavo. Novega povezovalnega stolpiča. Na novo se gradi 7356 m2 površin. Obstoječe površine 1300 metrov se jih rekonstruira. V sklopu investicije se bo dobavila in gradila pohištvena, splošna medicinska oprema in v nadaljevanju specialna medicinska oprema. Z realizacijo projekta se bodo izboljšale bolnišnične zmogljivosti na področju obvladovanja raka, povečal se bo delež zdravljenja rakastih obolenj z obsevanji, povečal se bo delež nuklearno medicinskih preiskav za zgodnje odkrivanje obolenj, povečal se bo delež hematološko onkoloških obravnav, povečala se bo dostopnost do onkoloških storitev v UKC Maribor. Gradbena dela na fazi ena so zaključena. Pogodba za nakup štirih obsevalnikov je podpisana. V podpisovanju je aneks za goj dela za obsevalnike. Prva dva obsevalnika bosta izdelana in dobavljena do konca leta 2025 in vgrajena v začetku leta 2026 in druga dva v prvi polovici leta 2026. Javno naročilo za ostalo drago medicinsko opremo je bilo izvedeno. V podpisovanje so pogodbe z dobavitelji opreme. Faza dva bo končana v drugi polovici leta 2026. Odkupljena so vsa stanovanja na Masarykovi. Po izselitvi lastnikov je predvidena rušitev objekta v začetku leta 2026. V fazi zaključevanja je negovalna bolnišnica, ki bo končana predvidoma v februarju 2026 v Mariboru. V teku je javno naročilo za novogradnjo infekcijske bolnišnice. Za prenovo kardiokirurške intenzivne enote je podpisana pogodba z izvajalcem / nerazumljivo/. Pomembni projekti potekajo pa tudi v drugih bolnišnicah, ne samo v univerzitetnih kliničnih centrih. V Splošni bolnišnici Celje je v zaključni fazi Javno naročilo za izvedbo Goji del(?) in nakupov opreme v drugem, tretjem in delu petega nadstropja. v novo zgrajeni stavbi iz leta 2023. V Splošni bolnišnici Murska Sobota po poteka nadzidava stavbe patologije, kamor bo umeščen katetrski laboratorij. Zaključek projekta je predviden v septembru prihodnje leto. Poteka prenova stavbe Psihiatrične bolnišnice Begunje, v SB Trbovlje, v SB Šempeter pri Novi Gorici in SB Slovenj Gradec prenavljamo kuhinje. V SB Nova Gorica je v teku projekt prenove kotlovnice, v bolnišnici Topolšica poteka zamenjava dvigal. V SB Ptuj je v teku rekonstrukcija operacijskega bloka. V uri Soča bomo izvedli rekonstrukcijo lekarne. V SB Slovenj Gradec sta v teku projekta za izvedbo prizidka k urgenci in prizidka k lekarni. V več bolnišnicah kupujemo lekarniške robote in drugo drago medicinsko opremo. Sofinanciramo izgradnjo satelitskih urgentnih centrov in druge investicije na primarni ravni in vozila urgentnih zdravnikov. Bom končala z naštevanjem.

Za zaključek bi želela navesti še nekaj podatkov iz mednarodnih študij, se pravi, pregledali smo podatke iz mednarodnih študij, ki kažejo, da rezultati našega zdravstvenega sistema, da so rezultati našega zdravstvenega sistema zelo dobri. Kar pa je mogoče doseči samo s predanimi zaposlenimi, ki dosegajo vrhunske rezultate. In morda je ravno zdaj res tisti čas, ko se za dobro vseh nas v vlogi bodočih pacientov odločimo, da zdravstvo ne bo več poligon za politično preigravanje. Naj navedem, mednarodne študije kažejo, da v letu 2022 rojeni prebivalci Slovenije lahko povprečno pričakujejo življenjsko dobo daljšo od 81 let. Kazalnik pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu je v Sloveniji višji od evropskega povprečja. Po podatkih Eurostata, se pravi evropskega statističnega urada. Kazalnik zdrava, pričakovana zdrava leta življenja ob rojstvu Slovenijo uvršča nad povprečje Evropske unije. Ženske lahko ob rojstvu leta 2023 v povprečju pričakujejo 68,8 zdravih let, v letu 2018 so jih lahko pričakovale 57,7. V roku zadnjih petih let lahko torej pričakujejo v povprečju 11,1 več zdravih let. Moški: povprečje EU v letu 2023 je 63,3, v Sloveniji 68,8. Moški lahko ob rojstvu leta 2023 v povprečju pričakujejo 64,6 zdravih let. Leta 2018 so jih lahko pričakovali 58,5 oziroma v zadnjih petih letih torej 5,9 zdravih let več povprečje EU 2023 je 62,8 pri starosti 65 let. Se pravi, dva kazalnika sta pričakovana zdrava leta, ob rojstvu pa pričakovana zdrava leta ob starosti 65. Se pravi pri starosti 65 let za ženske Slovenijo po tem kazalniku v letu 2023 prekaša samo Švedska. Pričakovana zdrava leta pri starosti 65 let so za ženske 12,4 leta. Povprečje EU je 9,6, v Sloveniji leta 2015 7,6 let, zdaj pa 12,4. Moški lahko v letu 2023 ob starosti 65 pričakujejo še 10,6 zdravih let življenja, v Sloveniji leta 2015 8,2 EU 2023 je 9,2, Slovenija 10,6. Leta 2014 je imela Slovenija za 40,6 procentov enega najvišjih deležev prebivalstva. ki so samo poročali slabo zdravstveno stanje, leta 2014 40,6. Takoj za Portugalsko, ki je imela 47,8 in Litvo 44,6. Od leta 2014 oziroma v zadnjem desetletju se je delež prebivalstva, ki samo poroča slabo zdravstveno stanje, znatno zmanjšal, in sicer za 8,1 procent in znaša 32,5 procentov, kar je še vedno nekoliko nad evropskim povprečjem 29,6. Na evropski ravni pa se je v enakem obdobju ta delež zmanjšal za 1,8 procent za Slovenijo 8,1, kar je v primerjavi torej s Slovenijo zelo nizek padec. v Sloveniji se je torej delež tistih, ki samo poročajo slabo zdravstveno stanje zmanjšal veliko bolj, kot pa v povprečju EU. Umrljivost dojenčkov, kazalnik, ki govori o dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe nasploh, je v Sloveniji med najnižjimi, ampak to je že ves čas tako v državah EU kot tudi v državah OECD. V letu 2023 je znašala umrljivost dojenčkov 1,8 na tisoč živorojenih otrok. Nižje vrednosti so zabeležili le v Islandiji. Slovenija ostaja prva med državami EU pri izvajanju presejalnih programov na področju raka, tudi po evropskih podatkih, se pravi, to je Europeancncerscrening Policy Index. Veseli smo, da smo v letu 2025 imeli tudi prvo študijo, ki je poročala, se pravi promet, to so kazalniki izidov, ki jih poročajo pacienti, se pravi, to je OECD raziskava Paris za primarno zdravstveno varstvo, kjer je 81 procentov pacientov ocenilo kakovost zdravstvene oskrbe kot odlično ali zelo dobro. 58 procentov jih zaupa v slovenski zdravstveni sistem, 80 procentom na primarni zdravstveni ravni pa čakalna doba ni predstavljala težav. V primerjavi z drugimi državami so kljub nižjim izdatkom za zdravstvo na prebivalca rezultati Slovenije torej še posebej dobri. Samo še en stavek mi dovolite, da zaključim. Zelo radi se primerjamo z Avstrijo, vedno se res na kateremkoli področju, pa ne vem, tudi pri prenosu izkušenj iz drugih držav na več področjih, vsega ni mogoče prenesti. Vedno so dobre prakse, ampak zdravstveni sistemi so res specifični po različnih državah in treba je pogledati, preden karkoli prenašamo, kaj je to povzročilo za tisto državo, kaj bi to povzročilo pri nas. V Avstriji za zdravstveni sistem namenijo večji delež bruto družbenega proizvoda. Njihova pričakovana življenjska doba je enaka kot naša, ki da vlagamo manj denarja v zdravstvu. Njihova zdrava pričakovana zdrava leta življenja pa so nižja, kljub temu, da v zdravstveni sistem vlagajo več. In še enkrat naj zaključim. Po vseh teh kazalnikih, tako mednarodnih kot tudi podatkih, v podatkih slovenskih Zdravstveni sistem v Sloveniji dosega na področju raziskav in znanosti vrhunske rezultate, na področju zdravstvene oskrbe prebivalstva pa zelo dobre. Hvala.