Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem.

Zdaj, v bistvu je zelo težko začeti s predstavitvijo predloga priporočil, ker po skoraj štirih letih mandata Golobove vlade in koalicije, ki ima nadeta rožnata očala in čepke v ušesih glede zdravstva in ker je bilo toliko povedanega s strani tistih, ki delajo v zdravstvu, tudi s strani opozicije in strani pacientov. Povedanega v smislu, da si vendarle snamete ta rožnata očala, ki vam rišejo idealno sliko vaših ukrepov, in odstranite ušesne čepke, da boste slišali krike na pomoč iz zdravstvenih logov.

Da bi razumeli današnje stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu, bi se verjetno morali ozreti 30 let nazaj v slovensko zgodovino in vsa ta 30. leta. To bomo namreč danes slišali z druge strani. 30 let se ni naredilo nič in mi smo prvi, ki smo si upali narediti korenite spremembe, ali kot je dejal Golob julija 2022, citiram: Kar se zdravstva tiče, si upam trditi, da bomo naredili prvič v zgodovini samostojne Slovenije eksperiment, čeprav ste nekateri bili proti eksperimentom, po katerem se ne bomo lotili reforme zdravstva. Na papirju ne bomo pisali ne bele ne zelene knjige, ne bomo najeli konzultantov, da nam bodo pisali zdravstveno reformo. Gre za zgodovinski eksperiment, ampak z jasnim namenom." Takrat se v bistvu nihče v Sloveniji ni zavedal, kaj to pomeni. Po sto dneh vlade je vlada v lepi brošuri zapisala: "Naša predvolilna zaveza. stabilizacija in krepitev javnega zdravstvenega sistema ostaja nespremenjena tudi v prihodnje." Predvolilne zaveze, če jih berete, upam, da ste jih kdaj prebrali, predvsem tisti zaposleni v zdravstvu, niso nakazovale na stabilnost javnega zdravstvenega sistema, vse prej kot to. V Gibanju Svoboda so bili, jasno, proti vključevanju vsega razpoložljivega kadra v javni zdravstveni sistem, proti vključevanju zasebnega sektorja v javni zdravstveni sistem, seveda pod določenimi pogoji in odločno proti odpravi monopola edine zdravstvene zavarovalnice. V Levici so nastopali ostro proti, po njihovem mnenju, profitnim koncesionarjem. Zavzemali so se za ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja in progresivne lestvice. V SD pa so obljubljali 30 dni do specialista. In nihče ni pomislil, mislim, da prav nihče, da bodo vse to uresničili pod nazivom zgodovinskega eksperimenta z jasnim namenom. Če prevedem, uresničili so oziroma po njih uresničili bomo vse predvolilne obljube z namenom destrukcije javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji, povečali monopol edine zdravstvene zavarovalnice v Sloveniji. Pri tem pa zakoni, ki so v določenih členih ustavno sporni, poteptali ustavno pravico, ki pravi, vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Golobova vlada in koalicija se je eksperimenta lotila najprej z ministrom, ki bi ga v koaliciji lahko imenovali dvoživka, vendar ga zaradi rožnatih očal kot takšnega niso videli. Bil je eno z Golobom, bil je trmast in na koncu omagal pod težo opravičila ljubljanskemu županu. Rožnata očala so v koaliciji narisala lepšo prihodnost s sprejetjem koalicijske zaveze na Brdu januarja 2023. Zapisali so deset Golobovih zapovedi, ki se, kot smo se že navajeni, v času te vlade niso izpolnile in se ne uresničujejo, zavezali pa so se z državljanom, tako, v bistvu malo za hec. Tako malo za hec je bil tudi 27. januarja 2023 podpisan sporazum o rešitvi stavkovnih zahtev med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov, v katerem piše, da "Fides od vlade zahteva javno opredelitev, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki, obsodbo kakršnihkoli oblik nasilja nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci ter priznanje in vključitev zdravnikov in zobozdravnikov, nosilce zdravstvene dejavnosti preko predstavnikov zdravniških organizacij, vključno Fidesa, kot enakopravnih partnerjev pri reformi in oblikovanju dostopnega in kvalitetnega javnega zdravstvenega sistema." Konec navedbe. Vlada se je v tem sporazumu s podpisom zavezala, da bo to alinejo izpolnila. Na kar na tem mestu spomnim na izpolnitev te alineje in Golobovih izjav o parazitih v zdravstvu in tistih, ki dopoldne ne delajo nič, da popoldan služijo v zasebnih ambulantah. Toliko o podpisani zavezi, da bo vlada jasno povedala, da za nevzdržne razmere v javnem sistemu niso odgovorni zdravniki. In da bodo obsodili kakršnokoli obliko nasilja. Spomnite se zavrnitev predloga zakona glede v bistvu kaznovalnih politik, če pride do nasilja nad zdravstvenimi delavci. In potem v sporazumu sledi še ena časovnica, kdaj bo prvo pogajanje pogajalskih skupin in da se ločen plačni zdravstveni steber implementira vsaj do prvega 1. 1. 2024, če pa se to ne zgodi, se pa odpravijo plačna nesorazmerja plačni skupini E1 in nova uvrstitev v plačne razrede začne veljati s 1. 1. 2024. Torej še ena časovnica, ki je propadla. Da je bil ta sporazum podpisan s figo v žepu, so zdravniki spoznali po zadnji padli zastavici časovnice in tako imamo danes najdlje delujočo stavko v zdravstvu, kar pomni Slovenija. Traja tako dolgo, da so nekateri v bistvu na njo že pozabili, da sploh zdravniki stavkajo. Vrstili so se interventni zakoni, ki niso prinesli nič revolucionarnega. Menda so bili le stresni testi, ki so nastali, ki so stali slovenske davkoplačevalce nekje pol milijarde evrov, cilji pa naj bi bili krajšanje čakalne dobe, boljši nadzor nad delovanjem javnega sistema in več denarja za več opravljenega dela. Avgusta 2023 so bile podane usmeritve zdravstvene politike za 2024-2025, v kateri lahko najdemo naslednje cilje: povečati predvsem časovno dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev, zagotoviti merljivost kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev za paciente preko merljivih izidov zdravljenja, izboljšati učinkovitost izvajanja zdravstvene oskrbe, izboljšati motivacijo in zavezanost zaposlenih v zdravstvenem sistemu zdravstvenega varstva z ustreznejšimi pogoji dela, spodbujati aktivno vlogo in odgovornost posameznika za lastno zdravje. Te usmeritve po vseh teh interventnih zakonih niso bile uresničene in jih najdemo ponovno v usmeritvah za leto 2025 in 2026, tako kot marsikatere kazalnike, ki se v prejšnjih usmeritvah niso izpolnili. Po vseh usmeritvah, stresnih testih in smernicah razvoja zdravstvene dejavnosti se čakalne dobe niso skrajšale, kar so priznali tudi sami. Nadzora ni bilo. Pokazalo pa se je nekaj drugega: koncesionarji so bili veliko učinkovitejši pri delu od javnih zavodov. Zato so, namesto da bi iz tega potegnili pametni zaključek, so idejo o novih stresnih testih ali podobnih interventnih zakonih kar hitro pozabili in se usmerili na novo tarčo, ki so jo poimenovali zasebne zavarovalnice. Te naj bi imele strašne dobičke na račun prostovoljnega dodatnega zavarovanja, pa so šli in čez noč potegnili iz predala tako imenovani Šarčev zakon o preoblikovanju dodatnega zavarovanja v obvezno, češ prihranili bomo državljanom tam nekje 120 evrov letno. No, in na koncu smo dobili primanjkljaj na ZZZS, ki ga danes krije državni proračun in tako vsi davkoplačevalci, pri čemer se dviguje tudi nov obvezni prispevek. Ker so stresni testi pokazali učinkovitost koncesionarjev, jih je bilo potrebno malo v bistvu prizemljiti ali pa očrniti. Menda nam je manjkalo kar nekaj zdravnikov, saj smo pod povprečjem EU na tisoč prebivalcev in z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti naj bi v javnem zdravstvu dobili več zdravnikov, večjo učinkovitost in seveda več storitev, tako je odgovarjala ministrica na pisna poslanska vprašanja marsikaterega poslanca. Kako bomo z radiologi v SB Celje? S sprejetjem zakona o zdravstveni dejavnosti se bodo radiologi vrnili v javni zdravstveni sistem. In tako naprej, da vseh tistih poslanskih vprašanj ne naštevam. In s tem seveda z novim Zakonom o zdravstveni dejavnosti, ko bo več zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu, se bodo skrajšale tudi čakalne dobe in vrste. Da pa bi pokazali, da je ta Vlada pod novo ministrico res uspešna pri skrajševanju čakalnih dob, so še v bistvu administrativno, se malo administrativno poigrali z napotnicami in podaljšali napotnico "zelo hitro" iz 14 dni na 30 dni, s tem seveda administrativno skrajšali čakalne dobe. In kaj danes, po eksperimentu stoletja, če ne tisočletja, v Sloveniji lahko razberemo iz uradnih statistik, statistik, odgovorov na poslanska vprašanja in drugje? V bistvu je statistika neizprosna. 8. 7. 2022 v Zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema ministrstvo zapiše, da imamo v Sloveniji 131000 oseb brez izbranega zdravnika. 1. 6. 2024 na moje pisno poslansko vprašanje ministrica odgovori, da je brez izbranega osebnega zdravnika že 144653 oseb. Danes oziroma 1. julija brez osebnega oziroma 28. 2. se opravičujem, torej 28. februarja 2025 149818 oseb brez izbranega osebnega zdravnika. Tukaj seveda ni konec. Danes po Zakonu o zdravstveni noveli, Zakona o zdravstveni dejavnosti in tem strašnem eksperimentu Golobove vlade lahko beremo naslove v medijih, ki gredo nekako takole od januarja 2025 do danes zdravnice odšle naslednjikov ni, ki bi sprejemal paciente. Zaposleni v Zdravstvenem domu Trebnje napoveduje množični odhod. Mariborski zdravnik napovedujejo kolektivno odpoved, odstop direktorja Zdravstvenega doma Kočevje ostali brez štirih zdravnikov, v Metliki ponoči brez zdravnika. Odstop direktorja Zdravstvenega doma Izola. Ali se obeta zaprtje urgenc tudi v Celju in v Slovenj Gradcu? V slovenjgraški bolnišnici velike kadrovske težave, izkušene odhajajo, mladih ni. In zadnjo. Na Vrhniki bo do konca leta brez pediatra ostalo 2500 otrok, saj dve zdravnici odhajata. Jaz mislim, da je za uvod dovolj glede tega kaj se je v tem, v teh skoraj štirih letih eksperimenta v Sloveniji na področju zdravstva s strani, s strani Golobove Vlade in sedanje koalicije dogajalo. Kot sem dejala, statistike so neizprosne, pa jih obračate lahko kakorkoli želite. In jaz oziroma v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo zato pripravili priporočila Vladi, ki sledijo našemu programu na področju zdravstva. So pa ta priporočila glede na nered, ki ste ga v zdravstvu ustvarili, še toliko bolj, verjetno tudi malo težje implementirana, vendar se da. Da se, če se začne poslušati strokovne sodelavce, če se prisluhne in če na obrazu nimaš rožnatih očal in čepkov v ušesih. Torej, predlagamo predvsem, da se izboljšajo pogoji dela zdravnikov, fleksibilnost dela, plačilo z ločenim plačnim stebrom za področje zdravstva, odprava administrativnih ovir - tukaj vam lahko v bistvu zdravniki sami povedo kakšne so te administrativne ovire, da jih ne naštevam. Če pogledate Pravilnik o obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki ima več kot, mislim da že približno 300 členov že tam noter se kakšna stvar lahko kar dokaj hitro spremeni in bo veliko lažje. Da se prouči možnost uveljavitve statusa svobodnega zdravnika. To pomeni, da se v bistvu vključijo vsi razpoložljivi kadri v slovenski zdravstveni sistem. Samostojnega oziroma status svobodnega zdravnika pozna veliko evropskih držav. Ni treba pogledati daleč, ko v bistvu sosednje države, Beneluks, Francija in tako naprej, kjer imajo zdravniki ta status. Potem še nekaj, kar v bistvu nisem omenila in je dolgo časa že, bom rekla. tudi predmet razprav, je plačevanje zdravljenja v tujini pri zasebnikih, ne pa plačevanje zdravljenja slovenskih bolnikov pri slovenskih zdravnikih, ki delajo v inštitucijah, ki so v zasebni lasti. Zaradi enega pravila oziroma zaradi 1. člena v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je to onemogočeno. Dovoljuje se zaposlovanje, zaposlovanje tistih zdravnikov, ki so v tujini, delajo pri zasebnikih, da delajo tudi lahko pri nas v javnem zdravstvenem sistemu, do čim to našim slovenskim zdravnikom onemogočeno. Odgovor na pisno, moje pisno poslansko vprašanje. Tako da je tukaj obvezno, potrebno spremeniti način dela oziroma vodenje, vodstveno strukturo, ne govorim zdaj o ljudeh, ampak v sami strukturi, načinu, načinu upravljanja Zdravstvene zavarovalnice Republike Slovenije oziroma ZZZS. V tem mandatu je bil to poskus in očitno tudi problem bivšega ministra, ki je imel v bistvu načrt spremeniti ZZZS. Zdaj jaz vidim, da ste nam danes na klop dali, da koalicija lastni Vladi predlaga, da naj začne s postopkom priprave novega predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Sploh ne vem, kaj ste s tem 2. členom mislili oziroma drugim predlogom ,v kakšnem smislu naj se prične s postopki priprave novega predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V naših priporočilih je jasno napisano, s kakšnim namenom, vi pa napišete nekaj, pa sploh to nič ne pomeni. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju lahko spremeniš v 250 členih. Kaj ste mislili s tem? Torej v naših priporočilih je jasno napisano, kaj želimo doseči na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Torej da se kljub temu, da ste zdaj preoblikovali prostovoljno zdravstveno zavarovanje v obvezno in s tem v bistvu nekako kastrirali te zadeve, se še vedno lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje preoblikuje. Potem predlagamo spodbude za ambulante na primarni ravni po vzoru Avstrije. Jaz verjamem, da ste na ministrstvu seznanjeni s temi zadevami, da so pač v Avstriji nedolgo tega nazaj namenili za odprtje ordinacij 100 tisoč evrov za zagonska sredstva in s tem pridobili kar nekaj novih zdravnikov na primar.

Potem, v glavnem, no, to so nekako glavne zadeve, ki jih je možno, mislim, ki jih predlagamo in menimo, da so to zadeve, ki jih je možno konkretizirati zelo hitro, seveda če je pač volja, če se posluša tiste, ki na to opozarjajo. Zdaj, da boste reševali to, kar zdaj beremo, z Zakonom o zdravniški službi, no, mogoče o tem kasneje, ampak dokler ne bo se uredilo normalnih pogojev dela, tudi urgenc in pa drugih področij v Sloveniji, zelo težko lahko govorimo o tem, da se bodo uredile. Tako da mogoče za začetek, ker bi rada slišala pač mnenje ministrstva in mnenje vabljenih, tistih, ki so prišli, se jim zahvaljujem za priporočila, ki so bila podana. Hvala.