Ja, hvala lepa za besedo. Spoštovane, spoštovani.

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 34. seji v torek ta teden obravnavala Predlog zakona za urejanje položaja študentov. Komisija je predlog zakona soglasno podprla. Komisija se je na svoji seji seznanila s stališčem Študentske organizacije Slovenije, ki je, kot je bilo že rečeno, pobudnica predlaganih sprememb in ki je tudi aktivno sodelovala pri oblikovanju in predstavitvah tako v poslanskih skupinah Državnega zbora kot tudi v Državnem svetu, kjer smo organizirali maja letošnjega leta tudi posvet na vsebinske zadeve, ki jih pokriva ta zakon. Predlog zakona se, kot je bilo že rečeno, osredotoča na tri ključna področja: prehrano, štipendiranje in študentsko delo. V ŠOS pa so obenem izpostavili tudi nerešeno vprašanje zdravstvene zavarovalne podlage za študente. Ker si ŠOS že nekaj časa prizadeva, da bi bila ta pravica vezana na status študenta in ne hkrati omejena s 26 leti starosti, kot trenutno velja, je to edina pravica, ki ni neposredno vezano na status študenta. To vprašanje pa naj bi se, kot je bilo rečeno, reševalo znotraj sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Komisija tako pozitivno ocenjuje skupno prizadevanje tako odločevalcev kot Študentske organizacije za izboljšanje ureditve položaja študentov, kar se kaže tudi v podpori predloga zakona. Obenem pa podpiramo nadaljnje prizadevanje za ureditev omenjene nove zdravstvene zavarovalne podlage, vezane na status študenta, ki bo tudi del obravnave v nadaljnjem zakonodajnem postopku prej omenjenega zakona. Člani komisije so v razpravi spomnili, da je ŠOS v lanskem letu v podporo predlogu zakona zbral več kot 30 tisoč podpisov v enem tednu, kar kaže tudi na široko podporo med študenti. Poudarili so, da je izhodiščni predlog zakona vključeval sicer več različnih področij, predlog zakona, ki pa je trenutno v obravnavi, pa ureja prehrano, štipendiranje in študentsko delo. Nekatera področja so se sicer vmes že uredila z drugimi zakoni, ki so bili v proceduri, kot primer Zakon o visokem šolstvu, ki je uredil področja, ki so bila sicer predvidena v tem zakonu. Komisija pa hkrati spodbuja tudi nadaljnjo razpravo o nekaterih drugih vprašanjih, kot na primer vprašanje subvencioniranja javnega potniškega prometa za dijake in študente. Opozorjeno je bilo, da je to vprašanje bilo del izhodiščnega predloga zakona in tudi že del podobnega Omnibus zakona pred štirimi leti. Ampak je obakrat zadeva izpadla in zadeva še vedno sistemsko ni rešena. Hkrati je bilo spomnjeno, da v Sloveniji sicer imamo generalno subvencioniran javni potniški promet, vendar trenutno različno so obravnavane različne skupine prebivalcev. Upokojenci imajo tako popolnoma brezplačen integrirani javni potniški promet, zaposlenim stroške povrnejo delodajalci za prihod na delo, edino študentje in dijaki, se pravi šolajoča mladina, pa mora plačevati za to, da lahko pride v šolo oziroma na univerzo, po drugi strani so pa, je pa to edini del populacije, ki nima svojih dohodkov. Se pravi, plačuje edino tisti, ki dejansko nima dohodkov. Tako komisija meni, da takšna ureditev ni pravična, saj ni razumskega razloga, zakaj bi ravno mladi, ki vlagajo v svoje izobraževanje, morali sami oziroma edini kriti te stroške. Komisija zato poziva, da se v nadaljnjih razpravah glede sistemskega urejanja tega položaja uredi tudi to področje.

Hkrati, kot je bilo že rečeno tudi s strani Zakonodajno-pravne službe in predlagatelja, opozarjamo na mnenje Zakonodajno-pravne službe glede omnibus načina sprejemanja in urejanja teh področij. In na koncu smo opozorili še tudi na vprašanje štipendij za nadarjene dijake in študente, ki naj bi bilo urejeno nejasno in nepregledno, kar povzroča zmedo in negotovost.