Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Cenjene poslanke in poslanci. V nadaljevanju vam bi želel predstaviti glavne poudarke predloga stališča Republike Slovenije ter razloge za pripravo predloga Uredbe o mehanizmu unije na področju civilne zaščite in podpori unije za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere. Dovolite, da na kratko pojasnim mehanizem Unije na področju civilne zaščite, ki je bil s sklepom vzpostavljen leta 2001 in je bil do takrat večkrat dopolnjen. Danes obsega celoten cikel obvladovanja tveganj nesreč od preventive do pripravljenosti ter učinkovitega in usklajenega odziva članic Evropske unije ob večjih nesrečah. Njegov namen je spodbujati in podpirati sodelovanje med državami članicami na področju civilne zaščite, dopolnjevati njihove aktivnosti in usklajevati njihov odziv ob večjih nesrečah. v skladu z načelom postopnosti. S tem tudi spodbuja krepitev zmogljivosti držav članic ter solidarnost med njimi v primerih, ko nesreča preseže odzivne zmožnosti prizadete države. Z namenom priprave učinkovitega odgovora Evropske unije na spremenjeno varnostno okolje in posledice podnebnih sprememb in zagotovitvi večje univerzalnosti mehanizma in primernih zmogljivosti za pravočasno, fleksibilno in solidarno ukrepanje mehanizma za večje krize v EU je Evropska komisija 17. julija letos predstavila predlog uredbe o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite in podpori Unije za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere. Cilj predloga uredbe je okrepiti sodelovanje med Unijo in državami članicami pri preventivi pripravljenosti in odzivu na naravne in druge nesreče vključno s pripravljenosti in odzivom na zdravstvene krize, ki se pojavijo znotraj ali zunaj Unije in se lahko prizadenejo več sektorjev hkrati. Predlog uredbe naslavlja zaščito ljudi, okolja in premoženja pred vsemi oblikami nesreč in omogoča koordinacijo v primerih, ko so aktivirani drugi mehanizmi Unije za obvladovanje kriz. Poudaril bi, da se bo Republika Slovenija zavzemala, da se k predlaganim spremembam pristopi premišljeno in za obravnavo predloga uredbe nameni dovolj časa. Zavzemali se bomo za ohranitev civilne zaščite kot samostojne politike in za krepitev pripravljenosti v vseh sektorjih. Naj na kratko predstavim glavne poudarke stališča do predloga uredbe. Slovenija podpira skupna prizadevanja za krepitev pripravljenosti Evrope, ki obsega deležnike na vseh ravneh oblasti. Spodbuja vključujočo kulturo pripravljenosti in odpornosti, ki upošteva vse nevarnosti in pri obvladovanju tveganja nesreč upošteva tudi podnebne spremembe. Ugotavlja pa, da predlog bistveno spreminja obstoječi mehanizem Unije na področju civilne zaščite, ki po mnenju Slovenije do zdaj deluje dobro. Z uredbo bi bil zagotovljen nov pravni okvir za delovanje mehanizma, spreminja pa se njegova narava. Iz predloga namreč izhaja, da v veliki meri naslavlja obvladovanje kriz ter horizontalne aktivnosti, civilna zaščita pa v primerjavi s predhodnim pravnim aktom ni več v ospredju. Še posebej sta izpostavljena predlog vzpostavitve vozlišča za EU za krizno usklajevanje v primeru, če sektorskih kriz ter vključitev pripravljenosti in odziva na zdravstvene razmere. V zvezi s predlogom za vzpostavitev vozlišča za EU krizno usklajevanje Slovenija opozarja na pomanjkanje jasne ločnice med nalogami obstoječega Centra za usklajevanje nujnega odziva - to je tako imenovani ta ERCC in novega vozišča. preširoko in premalo jasno Opredelitev mandata in pogojev za njegovo aktivacijo ter morebitno poseganje vozlišča EU za krizno usklajevanje v nacionalne pristojnosti. Podobno je z vključitvijo pripravljenosti in odzivanja na izredne zdravstvene razmere, da bi se izognili nejasnostim in podvajanje pristojnosti je po mnenju Slovenije nujno vzpostaviti jasne meje med politikami civilne zaščite in pa javnega zdravja. To pomeni natančno opredelitev, kjer se pristojnosti ene politike končajo in kje se začnejo pristojnosti druge. Slovenija poudarja pomembnost tega, da se pri področju uporabe predloga uredbe ohrani osrednja vloga civilne zaščite in podpora Evropske unije državam članicam na tem področju. Zavzema se za dosledno upoštevanje humanitarne narave civilne zaščite in njenih humanitarnih nalog, kot izhaja iz ženevskih konvencij še posebno pri predlogih v povezavi s civilno vojaškim sodelovanjem. Predlog uredbe omogoča evropski komisiji, da bi v okviru večletnega finančnega okvira prek nadaljnjih aktov komisije zmanjšala nadzor in odločanje držav članic pri delitvi in porabi sredstev. Istočasno pa predvideva širitev pristojnosti Evropske komisije pri usklajevanju odziva ob nesrečah v državah, krepitev rezervnih zmogljivosti za odzivanje na ravni EU ter podporo držav članic Evropske unije, kar ni skladno z naravo politike civilne zaščite, ki je v nacionalni pristojnosti. Slovenija je zadržana do Predloga za povečanje bremen držav članic. Predlog uredbe namreč državam članicam nalaga več obveznosti na področju poročanja o ocenah in obvladovanju tveganj nesreč, načrtovanja uresničevanja ciljev za odpornost na nesreče ter o potrebnih investicijah za izboljšanje obvladovanja tveganj tudi v luči vzpostavitve obveznega uresničevanja ciljev za odpornost. Slovenija se zavzema za nadaljnje delovanje mehanizma unije na področju civilne zaščite na obstoječ način, ki je učinkovit in solidaren ter deluje dobro. Ne nasprotujemo posodobitvi, vendar naj bo ta transparentna, pregledna in naj načrtovanje poenostavi na način, da bo kompatibilen med državami in bo omogočal večjo uporabnost. Hvala lepa.