Hvala predsednik za besedo. Spoštovane članice, člani odbora, spoštovani ostali vsi prisotni na seji! Lep pozdrav tudi s strani Državnega sveta. Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 22. izredni seji, dne 4. novembra letošnjega leta. Komisija se strinja, da dolgotrajna oskrba predstavlja eno od pomembnejših področij v naši družbi. Četudi smo bili zadovoljni z navedbami predlagatelja, da je opravil širši krog razprave o predloženih zakonskih rešitvah smo bili manj zadovoljni z informacijo, da se je s predlogom zakona zaobšlo Ekonomsko-socialni svet. Predvsem predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu so v zvezi s tem izrazili izrazito nezadovoljstvo in opozorili, da gre ravno za področje, ki je že julija 2023 botrovalo izstopu reprezentativnih združenj delodajalcev iz ESS. Komisija sicer izraža podporo predvideni poenostavitvi postopkov v zvezi s preverbo obstoječih pravic uporabnikov storitev domov za starejše v pravice do storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, a se sprašujemo, zakaj se Vlada Republike Slovenije za takšno poenostavitev postopkov ni odločila že ob sprejemu samega Zakona o dolgotrajni oskrbi, saj je bilo na to temo kar nekaj pozivov. Zaskrbelo nas je tudi pristop, s katerim se vsebine, ki se dotikajo dolgotrajne oskrbe, urejajo samo mimo prej omenjenega temeljnega zakona. Če se bo vsak segment problematik, ki se bodo pojavile v zvezi z dolgotrajno oskrbo, reševalo na tak način, bo zakonodaja hitro postala zelo nepregledna, hkrati pa bo to vodilo do nižje ravni pravne zaščite za uporabnike sistema.

Razprava na seji komisije je tekla tudi o neskladju podatkov o predvidenih finančnih obremenitvah iz naslova dolgotrajne oskrbe v instituciji glede na predvideno časovnico uvedbe navedene storitve in njene vsebine. Ugotovili smo, da se v javnosti navaja različne podatke, da ti med seboj niso skladni, obenem pa niso skladni z realnim stanjem in enemu temu primernih pričakovanj glede izdatkov iz naslova dolgotrajne oskrbe. Pozvali smo tudi k razmisleku o aktivnem vključevanju občin v proces prevedbe pravic v nov sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji v primerih oskrbovancev, ki jim trenutno oskrbo v domovih starejših delno ali pa v celoti krijejo tudi občine. Če bi na tak način lahko prišlo do znižanja obremenitev občin, bi bilo po naši oceni to smiselno. Razpravljali smo tudi o uvedbi tako imenovanih pavšalnih plačil storitev izvajalcev dolgotrajne oskrbe v obdobju 1. 12. 2025 do 30. devetega 2026. Komisija sicer razume trenutno potrebo po tovrstni poenostavitvi postopkov, a hkrati pričakuje, da se bo čim prej v celoti vzpostavilo informacijski sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo omogočal obračunavanje storitev glede na realno stanje. Izrazili smo tudi skrb glede predlaganega avtomatizma pri sprožanju postopkov za določitev skrbnika okrog 4 tisoč osebam, ki same niso zmožne skleniti osebnega načrta z izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe. Ne glede na to, da ocenjujemo, da gre za dobro rešitev, zaradi težav z ostanki v sodnem sistemu izražamo skrb, da bi postopki poenostavitve skrbnika trajali predolgo. Smo pa v zvezi s tem prejeli pojasnilo, da naj bi se odločanje na tem področju po dogovoru z Ministrstvom za pravosodje pohitrilo. Spraševali smo se tudi o učinkih prevedbe obstoječih pravic v pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji z vidika morebitnih dodatnih stroškov. Upamo, da se obseg pravic ne bo zmanjšal in da bodo uporabnikom novega sistema dolgotrajne oskrbe v instituciji dostopne še naprej brez doplačil, na primer večkratna intervencija zaposlenih za pomoč uporabniku oskrbovancu. Dobili smo tudi ustrezno pojasnilo glede postopkov v primeru, da se trenutni oskrbovanci domov za starejše še ne bi odločili za prehod v sistem dolgotrajne oskrbe.

Dotaknili pa smo se tudi ureditve storitev domov za dolgotrajne oskrbe na domu, ki sicer ni predmet tega zakona, a smo jo prepoznali kot eno ključnih storitev v novem sistemu dolgotrajne oskrbe. Seznanjeni smo bili, da se tudi te storitve v okviru dolgotrajne oskrbe v določenih lokalnih okoljih že izvajajo, a nam ministrstvo ni moglo ponuditi točnih podatkov o njihovem obsegu.

Za konec pa še informacija, da je komisija v okviru glasovanj o predlogu zakona izrekla podporo, hkrati pa pozvala predlagatelja in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka preučijo in v čim večji meri upoštevajo splošne pripombe Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije k predlogu zakona ter predlog amandmaja k črtanju 5. točke drugega odstavka 15. člena predloga zakona, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ter predloge amandmajev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije k 9. členu glede izločitve opisa potreb upravičenca iz podatkov, zapisanih v osebnem načrtu, 19. členu Predloga zakona glede financiranja izplačil v domovih za starejše v višini 5/5 in 3/5 normativa do 31. decembra 2025, predlagano dodatno spremembo petega odstavka 60. člena v zvezi s standardi uporabe slovenskega jezika pri izvajanju storitev zdravstvene nege vezane na osnovna dnevna opravila, ki je storitev dolgotrajne oskrbe. Podprli smo tudi predlog amandmaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje k 22. členu predloga zakona glede uskladitve 17. točke prvega odstavka navedenega člena Zakona o dolgotrajni oskrbi. Podali pa smo tudi svoj predlog, da naj se zagotovi avtomatična preverba tudi glede obstoječih pravic do storitev dnevnega varstva s ciljem prevedbe v primerljive pravice v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Žal danes, kar smo prejeli amandmaje, na hitro pogledano, je samo eden, in sicer od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, tisti, ki se upošteva, ostali pa mislim, da ne, ampak upam, da boste skozi današnjo obravnavo še kakšnega predlaga, predlaganega s strani Državnega sveta tudi podprli.

Hvala za vašo pozornost.