Hvala za besedo.

Torej, že v uvodni predstavitvi je bila navezava na mnenje Zakonodajno-pravne službe, vendar žal šele od 9. člena naprej, saj je Zakonodajno-pravna služba začela že pri naslovu zakona. In sicer je opozorila, da je naslov zakona tisti prvi, ki napotuje na vsebino zakona in z njim so povezane tudi prve uvodne določbe, ki opredeljujejo predmet zakonskega urejanja. Te uvodne določbe naštevajo pet ukrepov. Obrazložitev ne pojasnjuje, v kateri sklop ukrepov sodi posamezna predlagana rešitev, na primer, v čem je optimizacija. Zdaj, iz uvodne predstavitve smo izvedeli, da je ena poenostavitev v osebnem načrtu, kjer je obrazec poenostavljen, med predlaganimi zakonskimi določbami ni predvidena neka podzakonska ureditev oziroma nova določitev obrazca. Med ukrepi je naš…, je našteta tudi zagotovitev ustreznih zmogljivosti za prehod v sistem dolgotrajne oskrbe, vendar to ni predmet podrobnejšega zakonskega urejanja. Ker pa že omenjam obrazložitev, moram dodati, da je ta pomanjkljiva, ker ne pojasnjuje namena predlaganih rešitev in medsebojno povezane rešitve. Zakon določa, da za dosego svojega cilja predlaga novelo Zakona o duševnem zdravju, odstop od določb Zakona o dolgotrajni oskrbi in začasne ukrepe na področju zagotavljanja sredstev.

Tudi pri pripombah k tem, k tej opredelitvi, smo izhajali iz stališča nomotehničnih smernic, da je neprimerno in nedopustno spreminjati zakon z drugim zakonom, ker to ogroža elemente pravne varnosti iz 2. člena Ustave. To ustavno načelo je v mnenju tudi pojasnjeno, ker je večkrat izpostavljeno in večkrat opozarjamo na zahteve tega načela, na zahteve po jasnosti, nedvoumnosti zakonskih določb.

Tako je ta člen Ustave izpostavljen tudi v zvezi z odstopi od Zakona o dolgotrajni oskrbi. Vsak odstop od zakonske ureditve mora biti namreč utemeljen, domišljen, časovno zamejen in jasno mora biti razvidno njegovo razmerje do sistemske ureditve. Pri predlaganih rešitvah gre praviloma za trajne odstope kar je po vsebini novela sistemske ureditve, zato bi bilo treba te vsebine umestiti v Zakon o dolgotrajni oskrbi. Pri tem smo na primer opozorili tudi na 16 in 17. člen predloga zakona, ki podaljšujeta pravico do e-oskrbe in plačila izvajalcem dolgotrajne oskrbe in sta nomotehnično predlagana kot odstop, čeprav v tem delu ni jasno, v čem gre za vstop. Novela zakona, ki ureja duševno zdravje, je predlagana, zaradi mnenja, da je treba odpraviti pravno praznino. Gre za trditev, za katero ni podana utemeljitev. In zato se je odprlo vprašanje, v čem je razlika med izvajalci socialno varstvenih storitev na eni strani. In na drugi strani izvajalci dolgotrajne oskrbe v instituciji, se pravi javni zavodi in domovi za starejše, ki so prav tako izvajalci socialno varstvenih storitev. Ukrep na področju Aneksa k osebnemu načrtu - to je 9. člen - nadomešča opredelitev trajanja storitve s pogostostjo storitve, in sicer z obrazložitvijo, da je trajanje storitve težko predvideti. Zato smo opozorili v mnenju na sistemsko ureditev, ki določa obseg storitev dolgotrajne oskrbe v urah. V tem delu bom tudi spomnila kaj je Zakonodajno-pravna služba glede obsega navedla ob obravnavi sistemskega zakona. In sicer, da ta obseg pomeni, da upravičencu iz prve kategorije, ki ima lažjo omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe in koristi celodnevno dolgotrajno oskrbo ali v instituciji ali na domu, to pripada dnevno 40 minut oziroma v primeru, dnevne oskrbe pa 14 minut.

V nadaljevanju je določen tudi odstop od sistemsko določene krajevne pristojnosti centra za socialno delo. Pri tem smo v mnenju opozorili, da po sistemski ureditvi lahko minister na obrazložen predlog direktorja centra za socialno delo s sklepom določi krajevno pristojnost drugega centra za socialno delo torej, vprašanje krajevne pristojnosti je zakonsko opredeljeno kot vsebina urejanja izvršilne veje oblasti, zato se v tem delu odpira vprašanje skladnosti z načelom delitve oblasti iz 3. člena Ustave. V mnenju se Zakonodajno-pravna služba tudi sklicuje na ustavno sodno presojo. V postopku prevedbe se tako na primer nadalje kot soglasje za privedbo šteje tudi soglasje za ustavitev izplačevanja primerljivega prejemka torej na eni strani soglasje, na drugi strani določba, potem v nadaljevanju zahteva podajo zahteve za ukinitev, vendar tokrat ne samo prejemkov, temveč tudi storitev. In opozorili smo, da zakonske določbe se v tem delu zelo neenotno sklicujejo in enkrat navajajo samo prejemke, drugič tako prejemke in storitve, kar bi bilo treba urediti, vendar vloženi predlogi za amandmaje tem mnenju v tem delu ne sledijo. Problem smo imeli tudi s tem, da naj bi informacije o izpolnjevanju pogojev za privedbo podal izvajalec institucionalnega varstva. In sicer smo v tem delu opozorili, da je treba upoštevati kdo je organ, ki vodi postopek, kdo je stranka v postopku, saj ni jasna pravna narava te informacije. Zanimiva je tudi rešitev, da tisti uporabnik je sklenil osebni načrt in je hkrati podal vlogo za oprostitev plačila tudi upravičen do oprostitve plačila in sicer to zgolj na podlagi vloge. Tako da je vprašanje kaj se bo zgodilo, če bodo vsi oskrbovanci, ki imajo sklenjen osebni načrt, hkrati podali vlogo za oprostitev plačila. Potem se predlagane rešitve nanašajo tudi na dodatne zbirke podatkov. Med drugim se dopolnjujejo tudi podatki, ki so določeni s sistemskim zakonom, uveljavljenim avgusta leta 2023. In sicer s podatki, ki jih potrebuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za plačilo pravic do dolgotrajne oskrbe. Pri tem pa je treba upoštevati, da vzpostavitev zbirke zahteva svoj čas. Ta pa ni opredeljen. Zdaj, res so predlogi za amandmaje treh poslanskih skupin v določenem delu izhajajo iz mnenja Zakonodajno-pravne službe in popravljajo posamezne opredelitve. Vendar z njimi se ne zagotavlja medsebojna skladnost oziroma skladnost z ustavnimi načeli. Amandmaje smo v bistvu dobili malo pred začetkom odbora, zato bi se predvsem želela opredeliti do amandmaja treh poslanskih skupin k 24. a členu. Gre za predlog za novi 24.a člen, s katerim se določa sofinanciranje zagonskih stroškov za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu. Iz opredelitve vsebine zakona v uvodnih določbah ne izhaja, da je to predmet urejanja. Poleg tega na primer je datum, se nanaša na sofinanciranje zagonskih stroškov, ki so nastali 1. maja 2025. Razlogi za določitev tega datuma niso jasni zaradi tega, ker so se določbe o oskrbi na domu začele uporabljati s 1. julijem leta 2025. Potem je tudi vprašanje skladnosti rešitve z razlogi, z nalogami, ki jih Zakon o dolgotrajni oskrbi nalaga občinam. Ob tem ni nobenega redosleda dogodkov, ker v bistvu se predvideva povračilo stroškov, ki so nastali še preden se je sistem dolgotrajne oskrbe na domu začel izvajati in kar pomeni, da si ti lahko več mesecev, preden si postal izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu, že osnovno sredstvo kupil. Jasno tudi ni, ker se določa, da gredo pač sredstva občinam, ta jih morajo pa potem namensko porabiti. In tukaj je vprašanje glede na integralnost proračuna, skladnosti s proračunskimi načeli. Sofinancirajo se pa na primer osnovna sredstva, med njimi tudi posebej določeno osebno vozilo. Zanimivo je, da pri tem ni nobenih meril za nakup osebnega vozila. Iz ustaljene ustavno sodne presoje izhaja, da pač, če zakonodajalec daje določene olajšave, lahko za upravičenost do te olajšave predpiše tudi pogoje, tako sem pač v tistem času, ki ga je imela Zakonodajno-pravna služba na razpolago, pogledala v zakon, ki ureja oprostitev davka na motorna vozila, na primer, mora biti namen, za katerega se koristi vozila, tu gre za oprostitev za velike družine, vpisan v prometno dovoljenje. Opredeljeno je, kakšno vozilo se lahko kupi z oprostitvijo. Potem je tudi določen čas lastništva tega vozila in kaj se zgodi, če se proda predčasno. Ravno tako ni nobenih meril za delitev sredstev. Rešitev se nanaša na izvajalce dolgotrajne oskrbe na domu, ki delujejo na področju več občin. Ni jasno na primer, pri kateri občini se vloži zahtevek. To je bilo pač v tem času, ko smo ga imeli na razpolago od vložitve amandmaja. Tako da to je zaenkrat to. Hvala lepa. Niso pa pač upoštevane pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Hvala.