Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred vami je predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo. In domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe oziroma kot mu rečemo skrajšano, prevedbeni zakon za dolgotrajno oskrbo. Gre za tehnično kompleksen, vsebinsko izjemno pomemben zakon, saj z njim zagotavljamo, da bo prehod v sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji 1. decembra potekal nemoteno, pregledno in pa tudi brez nepotrebnih administrativnih zapletov. Prvič v samostojni državi vzpostavljamo celovit javni sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo dolgoročno omogočil, da bodo starejši in drugi, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnem življenju, deležni dostopnih, pravičnih in kakovostnih storitev. Gre za enega največjih sistemskih projektov našega časa; projekt, ki vključuje več tisoč zaposlenih, več 10 tisoč uporabnikov in več ključnih institucij. Torej kompleksen sistem, ki pa zasleduje zelo enostaven cilj, in sicer zagotoviti dostojno starost in podporo za vsakogar.

Uvodoma pojasnim, da sistem že deluje, da ga s predlaganimi ukrepi zgolj izboljšujemo. Na terenu namreč v polnosti delujeta že dve storitvi oskrbovalca družinskega člana, e-oskrba. V ti dve storitve je vključenih že več kot 8 tisoč družin. Sistem dolgotrajne oskrbe se torej vzpostavlja. Prav tako dolgotrajna oskrba na domu; skupno je do danes izdanih nekaj več kot tisoč odločb, izvajalci pa so tudi že pripravljeni na izvajanje.

Pomembna etapa vzpostavljene dolgotrajne oskrbe pa je vključitev celotne mreže storitev v domovih starejših v sistem dolgotrajne oskrbe. Ta korak je predvsem smiseln zaradi uporabnikov dolgotrajne oskrbe samih. Sistem zanje namreč niža cene položnic v domovih starejših. Ker vsi prispevamo odstotek od plač, blagajna za dolgotrajno oskrbo v celoti pokrije socialno varstvene storitve. Uporabnik dolgotrajne oskrbe pa plača samo in izključno nastanitev in prehrano. Doslej v starem sistemu je oboje plačal sam posameznik, posameznica, in sicer iz svojega žepa. Informativni izračuni so že na voljo. Vsi smo videli, kako bolj ugoden in prijazen je ta sistem za stanovalke in stanovalce v domovih za starejše. Ključen cilj zakona je zagotoviti oziroma naša naloga je, da dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše čim hitreje in čim bolj gladko spravimo do ljudi. Cilj tega zakona je zagotoviti prav to hitro, enostavno in administrativno razbremenjeno prevedbo obstoječih oskrbovancev iz domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe ter hkrati omogočiti, da bodo centri za socialno delo in domovi za starejše lahko svoje delo opravljali učinkovito in z optimizirano količino birokracije. Zakon torej ne prinaša novih pravic, ampak omogoča, da že vzpostavljene pravice zaživijo v praksi preprosto pregledno in v korist ljudi.

Dovolite mi, da pojasnim kaj je s seznamom ukrepov, ki jih zakon prinaša. Prvo je centralizacija postopkov in razbremenitev sistema. Po obstoječi ureditvi bi moral vsak center za socialno delo izdati na tisoče odločb za privedbo uporabnikov v nov sistem. In to bi pomenilo velik administrativni pritisk in verjetno zamude, kar bi ogrozilo celoten proces. Zato predlog zakona uvaja centraliziran postopek na Centru za socialno delo Ljubljana, ki bo edina pristojna vstopna točka za privedbe. In da pa bi siceršnje delo ljubljanskega centra, ki mora seveda poskrbeti tudi za množico upravičencev in bodočih uporabnikov na njihovo delo ne bi trpelo ali se upočasnilo, smo center okrepili, tudi z dodatnimi sredstvi in drugimi pogoji za učinkovito delo.

Domovi za starejše bodo temu centru poslali sezname vseh oskrbovancev, ki so podali soglasje za privedbo. Center za socialno delo pa bo pridobil vse potrebne podatke od ZZZS, ITSSV, MNZ in na tej podlagi bo domovom sporočil, kdo izpolnjuje pogoje in v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe se posameznik uvrsti. Domovi bodo nato do 31. decembra s temi osebami podpisali osebne načrte. Osebni načrti bodo veljali s 1. 12. in CSD Ljubljana bo na podlagi podatkov izdal ustrezne odločbe. Na ta način na enem mestu zagotovimo enoten, pregleden in hiter postopek, medtem ko se ostali centri za socialno delo lahko v celoti posvetijo tekočim vlogam in uporabnikom. Torej, fokus je na ljudeh. Da bodo ti čim prej prišli do pravic in da se bodo centri za socialno delo dejansko lahko posvetili socialnemu delu.

Druga točka je posebna ureditev za osebe brez skrbnika. V preteklih tednih smo v javnosti pogosto spregovorili o nujnosti posebne skrbi za osebe brez skrbnika, torej za ljudi, ki ne zmorejo odločati sami, pri roki pa ni sorodnika ali skrbnika, da bi sprejel odločitev v dobro svojca. V domovih za starejše danes bivajo osebe, ki same ne morejo sodelovati v postopku in nimajo postavljenega skrbnika. Po dosedanji zakonodaji bi morali čakati, da sodišče v približno enem letu postavi skrbnika. V tem času pa ne bi bili prevedeni v nov sistem, kar bi jih postavljalo v bistveno slabši položaj. Zato zakon uvaja poseben postopek, po katerem dom za starejše sproži postopek za postavitev skrbnika, hkrati pa določi osebni načrt in ga takoj vključi v sistem dolgotrajne oskrbe. Ko pa bo skrbnik imenovan, bo imela oseba še dva meseca časa, da potrdi ali spremeni odločitev in s tem omogočamo, da tudi te osebe takoj pridobijo pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe brez nepotrebnega čakanja. Da pride do pravice in koristi, ki pripadajo vsem, brez izključevanja zaradi osebne okoliščine.

Tretja točka je uskladitev z Zpizom in preprečevanje predplačil. Ker pravica do dolgotrajne oskrbe ni združljiva z dodatkom za pomoč in postrežbo bo CSD Ljubljana Zpizu sproti pošiljal sezname oseb, ki so podale soglasje za privedbo ali že sklenile osebni načrt. Na tej podlagi pa bo Zpiz pravočasno ustavil izplačila, da ne bi prihajalo do dvojnih izplačil in pa tudi do vračil. In s tem varujemo tako uporabnike, kot tudi državni proračun, kar pomeni odgovorno ravnanje do ljudi in do javnih financ. Poenostavili smo tudi osebni načrt. Predvsem z namenom lažjega dostopa za ljudi, in sicer v sodelovanju z vsemi deležniki smo poenostavili obrazec Osebnega načrta, ga skrajšali na nujni minimum in jasno opredelili, kdaj je potreben aneks. Tako bomo zagotovili, da bodo vsi osebni načrti tudi pravočasno podpisani. Še enkrat, veljavni bodo pa s 1. 12. CSD in izvajalci bodo tem pridobili leto dni časa, da v miru pripravijo vso potrebno dokumentacijo, od vloge, ocene, seznama priporočenih storitev do odločbe in osebnega načrta. Tukaj predvsem zasledujemo logiko, da mora biti storitev dosegljiva kar najhitreje in s čim manj birokratskih zapletov za uporabnika.

Potem je tu še e-oskrba. Zakon uvaja tudi pomembno razbremenitev za starejše od 80 let, ki bodo lahko pravico do e-oskrbe uveljavili brez zdravniškega potrdila. Hkrati se vsem, ki so bili vključeni v pilotni projekt oskrbe na daljavo, pravica podaljša do konca leta 2026, do takrat pa bodo morali pridobiti pozitivno odločbo. S tem odpravljamo težave, ki so se pojavile pri pridobivanju potrdil in omogočamo lažji dostop do te pomembne storitve.

Potem je tu še pavšalno plačilo in razbremenitev zaposlenih. Za obdobje od 1. decembra 2025 do 30. septembra 2026 bo uvedeno pavšalno plačilo izvajalcem dolgotrajne oskrbe, kar bo zagotovilo nemoteno financiranje storitev. Centrom za socialno delo se bo omogočilo izplačilo delovne uspešnosti za povečan obseg dela, domovom za starejše pa delovna uspešnost iz naslova nezasedenih kadrovskih normativov. Tu naj predvsem poudarim, kako pomembno delo opravljajo zaposleni tako na centrih za socialno delo, kot tudi pri izvajalcih. Brez njih celotna socialna država pade na kolena. Zato smo v tem času celotnega mandata že zelo potrudili za njihovo delo, okrepili z novimi kadrovskimi kvotami in ga tudi s plačno reformo in ostalimi ukrepi bolje plačali. Zdaj vidimo predvsem pri nekaterih izvajalcih, torej v domovih za starejše, da se trend kadrovske stiske že obrača navzgor. To ne pomeni, da so izzivi odpravljeni. Smo pa očitno na pravi poti počasnega okrevanja.

Na hitro bi se ozrl še na prehodne ureditve. Zakon ureja tudi dve prehodni področji, in sicer nadaljnje izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo za invalide do ureditve v sistemu dolgotrajne oskrbe in vzpostavitev začasnih zbirk podatkov, ki bodo omogočale avtomatizirano pridobivanje podatkov in izdajo odločb, torej digitalno brez ročnega prepisovanja. Na tej točki bi se zahvalil tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora. S sodelavci smo podrobno preučili vaše pripombe in jih tudi upoštevali. Pripravili smo amandmaje k 9., 10., 11., 12., 13., 15., 17., 22. in 24. členu. Namen vseh sprememb je izboljšati jasnost, usklajenost z veljavnim zakonom o dolgotrajni oskrbi in pa tudi zmanjšati administrativne obremenitve izvajalcev ter vstopnih točk.

Z amandmajem k 9. členu omogočamo večjo fleksibilnost pri sprejemanju osebnih načrtov. Aneksi se sklepajo le, če spremenjene potrebe trajajo več kot pet dni, to pomeni manj administracije in hitrejše odzivanje na potrebe uporabnikov.

Z 10. členom pojasnjujemo razmerje med opravljenimi zaračunanimi storitvami, s čimer preprečujemo napačne interpretacije in zagotavljamo pošteno, pregledno financiranje.

Z amandmajem 11. člena natančneje določamo postopek prevedbe oskrbovancev v uporabnike dolgotrajne oskrbe, usklajujemo pojme in pristojnosti ter razbremenjujemo centre za socialno delo. Upoštevali smo večino pripomb Zakonodajno-pravne službe, nekatere pa delno, predvsem zaradi ohranitve poenostavljenih postopkov in jasne delitve odgovornosti med centri za socialno delo in z vstopnimi točkami. Naš cilj je namreč učinkovit, enoten postopek, ne pa dodatno zapletanje z dvojnimi pristojnostmi. Amandmaji k 12., 13. in 15. členu jasno določajo, znotraj katerih zbirk podatkov se posamezni podatki vodijo in odpravljajo neskladja. Tako krepimo transparentnost in varnost upravljanja s podatki. S 17. členom se preoblikuje v prehodno določbo in vključuje v 24. člen, ki določa prehodno financiranje izvajalcev dolgotrajne oskrbe, od decembra 2025 do septembra 2026 in ta ureditev zagotavlja stabilnost sistema v fazi uvajanja ter enako obravnavo izvajalcev, ne glede na to, ali deluje na domu ali v instituciji. Z 22. členom natančneje določamo posredovanje podatkov o vključenosti v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, kar bo poenostavilo delo vstopnih točk in razbremenilo uporabnike. 24. člen določa rok za objavo izvedenih navodil ter predlaga podlago za pavšalno plačevanje storitev v prehodnem obdobju. To je rešitev, ki zagotavlja predvidljivost financiranja in administrativno učinkovitost.

Delno smo upoštevali mnenje ZPS pri novem 24.a členu, kjer smo dodatno utemeljili razloge za retroaktivnost in pojasnili merila za izvajanje. Nekaj pripomb, ki jih je na seznam uvrstila Zakonodajno-pravna služba pa v tem kratkem času vendarle žal nismo imeli možnost uskladiti z vsemi deležniki, zato pa pojasnim, da jih bomo preučili tudi še v naslednjih dneh.

Če zaključim, spoštovani poslanke in poslanci, znova poudarim, da je zakon pred nami precej tehnične narave in izboljšuje sistem. Ta zakon je tehnično orodje, ki omogoča, da sistem dolgotrajne oskrbe bolj zaživi brez prekinitev, brez predplačil(?) in z manj birokratskimi ovirami. V središču pozornosti so ljudje, uporabniki storitev, njihovi svojci in zaposleni v sistemu, ki morajo dolgotrajno oskrbo s papirja prenesti v prakso. Zato vas prosim za podporo temu zakonu, ki pomeni ključni korak k pravičnejši, dostopnejši in učinkovitejši dolgotrajni oskrbi. Hvala.