Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica odbora.

Članice in člani, predstavniki Vlade in ostali prisotni, dober dan tudi v mojem imenu!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona v novem besedilu obravnavala na 58. seji, 29. oktobra, po tem, ko se je predhodno opredelila že do osnovne različice predloga zakona, pred tem pa že večkrat obravnavala tudi to pomembno tematiko.

Ob obravnavi novega besedila predloga zakona smo z odobravanjem sprejeli informacijo pristojnega ministrstva, da so po 53. seji komisije z dne 26. avgusta tudi na podlagi naše pobude potekala še dodatna usklajevanja s ključnimi deležniki; Nacionalni inštitut za javno zdravje in ZZZS ter da je bila osnovna različica predloga zakona nekoliko korigirana. Kljub temu je iz pripomb, ki še vedno ostajajo aktualne, možno razbrati, da posegi v vsebino predloga zakona niso bili zadostni. Komisija je tudi tokrat, kot že na prejšnjih sejah na to temo, ponovno opozorila na nujnost zagotavljanja visoke stopnje varstva zbranih občutljivih osebnih podatkov v novem sistemu. Večji del razprave pa smo namenili predvidenemu izvajalcu centralne digitalizacije v obliki družbe z omejeno odgovornostjo. Ključni deležniki namreč še vedno opozarjajo na neustreznost ustanovitve prej omenjene nove družbe, pri čemer izpostavljajo neustrezno urejena razmerja med upravljavci zbirk in navedeno družbo kot predvidenim pogodbenim obdelovalcem podatkov s hkratno vsaj delno upravljavsko vlogo.

Komisija se zato ponovno sprašuje, zakaj predlagatelj še vedno vztraja pri navedeni rešitvi, ne glede na vse tehtne pomisleke in opozorila, med drugim glede tveganj, povezanih s centraliziranim zbiranjem in obdelavo občutljivih osebnih podatkov, pa tudi ocenjeno visoko stopnjo odvisnosti delovanja nove predvidene družbe od vsakokratne politične garniture. Kot ustrezno alternativo predlagani ustanovitvi novega javnega podjetja smo prepoznali ustanovitev posebnega organa ali oddelka v sestavi ministrstva. Razpravljali smo tudi o kadrovski podhranjenosti trenutnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti na področju informacijskih tehnologij. Menimo, da je na mestu skrb, da se bo ta podhranjenost še poglobila, če se bodo obstoječi kadri odločili za selitev v novo predvideni družbi. Če ne drugega, zaradi boljšega plačila za primerljivo delo. Komisija vsekakor pozdravlja vse ukrepe, ki bi zagotovili boljšo povezljivost podatkov v zdravstvu, saj kot država na tem področju močno zaostajamo za ostalimi razvitimi družbami. Kljub temu se je komisija zavzela za ureditev, ki bo zagotovila, da bo zbiranje, upravljanje in predvsem uporaba navedenih podatkov ustrezno omejena, skladna s specifičnimi nameni njihove uporabe in varna. V razpravi smo opozorili tudi na tako imenovano sekundarno rabo podatkov v zdravstvu in na nujnost zagotavljanja dostopa do podatkov s strani vseh tistih, ki slednje nujno potrebujejo za izvedbo svojih delovnih nalog. Razpravljali smo tudi o predvidenem času za realizacijo predvidenih zakonskih rešitev, pri čemer smo bili seznanjeni, da je na neustreznost prehodnih določb opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Na podlagi vsega slišanega smo ocenili, da se z določenimi odločitvami, ki očitno še vedno niso deležni širšega soglasja ključnih predstavnikov stroke, preveč hiti. Izrazili smo tudi pričakovanje, da bo predlagatelj prisluhnil opozorilom informacijskega pooblaščenca kot nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov, pa tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora. Posledično smo ocenili, da bi bilo smiselno pred nadaljevanjem zakonodajnega postopka še enkrat proučiti vse pripombe strokovne in ostale zainteresirane javnosti ter uskladiti rešitve. Kljub temu, da se zavedamo, da je bilo veliko časa za povezovanje že obstoječih informacijskih sistemov in baz podatkov v zdravstvu že zamujenega, nas vseeno skrbi, da bi se pretirano hitelo z rešitvami. Ureja se namreč zelo pomembno področje, ki bo lahko imelo prelomen vpliv na nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva in ustrezno zdravstveno oskrbo pacientov.

Za konec še informacija, da komisija v okviru glasovanj o predlogu zakona ni izrekla podpore. Hkrati pa je pozvala predlagatelja in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da proučujejo pripombe informacijskega pooblaščenca in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter predloge amandmajev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in jih v nadaljevanju zakonodajnega postopka pri pripravi dopolnjene različice predloga zakona upoštevajo v največji možni meri. Hvala.