Torej, na ministrstvu verjamemo, da je to najbolj strokovno vzdržen in pa tudi dolgoročno učinkovit model, ki zagotavlja stabilnost digitalne preobrazbe tudi po zaključku projektov, sofinanciranih iz evropskih sredstev.

Zakon določa tudi strukturo in vsebino zdravstvenih zbirk, med njimi pet zbirk, zbirk s področja zdravstvenega varstva, 24 zbirk s področja javnega zdravja ter sedem zbirk presejalnih programov. Vsebina teh evidenc in roki hrambe so bili pripravljeni v sodelovanju z upravljavci teh zbirk podatkov, kar zagotavlja strokovno ustreznost skladno z zakonodajo in operativno izvedljivost rešitve v praksi. Kakšno pa je stanje in izzivi, ki so izhodišče določenih rešitev? Dejstvo je, da v preteklosti je bila informatizacija prepuščena posameznim zavodom, ki so jo izvajali glede na razpoložljive finančne in kadrovske vire. Rezultat so razpršeni, nezdružljivi informacijski sistemi, ki tekom zdravljenja ne omogočajo celovitega pogleda na pacienta in pa pomanjkanje it strokovnjakov v javnem zdravstvu. Danes imamo priložnost v resnici to spremeniti. Slovenija je namreč dovolj majhna, da lahko uvede centralno upravljanje procesov in sistemov, s čimer zagotavljamo standardizacijo, preglednost in stroškovno učinkovitost. Pri tem pa še vedno ohranjamo hibridni model. Torej, da za lokalne rešitve skrbijo izvajalci sami. Za centralne pa skupaj z upravljavci družba kot pogodbeni obdelovalec.

Z digitalno preobrazbo v smeri poenostavljanja enotnih in postavljanja enotnih rešitev za izvajalce smo že začeli v okviru načrta za okrevanje in odpornost, kjer skupaj z ostalimi ključnimi deležniki izvajamo 13 projektov v skupni vrednosti 83 milijonov evrov. Vse skupaj je v projekte vključenih preko 50 inštitucij in organizacij ter 200 članov delovnih skupin. In ti vključujejo centralni radiološki sistem, centralni sistem za bolnišnično obravnavo, sistem nujne medicinske pomoči, enoten seznam čakajočih, enoten sistem za razporejanje urnikov, enotne aplikacije za področje diabetesa, patronaže, ortopedije, pediatrije in tako naprej, centralno komunikacijsko platformo prek zVem, centralno rešitev za pretvorbo fizičnih kartonov v digitalno obliko, nacionalni register zdravil, platformo za pridobivanje strateških podatkov o virih v zdravstvu. Ti projekti so šele začetek digitalne transformacije in za njihovo dokončno uvedbo in pa integracijo v obstoječ IT ekosistem bolnišnic ter širšo uporabo med več 10000 uporabnikov pa seveda potrebujemo visoko usposobljen kader.

Nekateri izmed navedenih sistemov bodo podatke vpisovali v CZZ, kjer bodo glede na pooblastila, ki se bodo dodatno uredila in razdelala v podzakonskem predpisu, bodo pravzaprav dostopni določenim zdravstvenim delavcem. In za varnost sistemov bo tako poskrbljeno na nivoju posamezne informacijske rešitve, kot na nivoju CZZ, ki je danes vsem znan kot CRPP, in vanj pacienti vpogledujejo preko zVem portala. Le ti že danes lahko vidijo, kdo je dostopal do njihovih podatkov in ta rešitev se bo ohranila tudi v prihodnje. Zakon je nastal po širokem posvetovanju s strokovno javnostjo. V postopku priprave smo se večkrat srečevali s predstavniki informacijskega pooblaščenca NIJZ, ZZZS, sindikati in predstavniki delodajalcev. Upoštevane so bile številne pripombe, predvsem glede varstva osebnih podatkov in vloge novega javnega podjetja, a vseh pogledov seveda nismo uspeli zbližati. Menimo, da je obstoječa centralna arhitektura sistema ustrezna osnova za nadaljnji razvoj in nadgradnjo e-zdravja. Centraliziran pristop omogoča enotno upravljanje podatkov, boljši nadzor nad varnostjo in kakovostjo informacij ter lažje zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in varstvom osebnih podatkov, obenem pa je za državo stroškovno bolj učinkovit. Čeprav interoperabilne rešitve lahko prinašajo določene prednosti v smislu tehnične povezljivosti; te v praksi pogosto vodijo v večjo kompleksnost sistema, imajo prav tako varnostna tveganja ter povečano administrativno obremenitev za deležnike, ki morajo podatke iskati ali celo usklajevati med različnimi viri. Centraliziran sistem pa omogoča, da so ključni zdravstveni podatki dosegljivi na enem mestu ob hkratni visoki ravni nadzora dostopov, sledljivosti in zaščite informacij, kar predstavlja učinkovitejši, varnejši način upravljanja zdravstvenih podatkov.

Upoštevali smo mnenje, informacijske pooblaščenke in kot skupne upravljavce zbirk CZZ poleg NIJZ-ja, določili še izvajalce zdravstvene dejavnosti, podatke, ki se nanašajo na naročanje, in čakalne sezname, pa ločeno uredili v svoji zbirki. Tudi glede rokov hrambe podatkov v zbirkah pojasnjujemo, da smo sledili mnenju upravljavcev zbirk podatkov. V največji možni meri smo upoštevali mnenje oziroma predlog amandmajev, danes in tudi v prihodnje ključnega upravljavca zbirk podatkov, to je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pomemben del razprave v socialnem dialogu je bilo vprašanje statusa družbe, ki bo izvajala naloge digitalizacije. Po številnih usklajevanjih smo dosegli soglasje, da bo podjetje, ki bo v sto odstotni lasti države, delovalo kot pogodbeni obdelovalec, skladno z navodili upravljavcev zbirk podatkov. Ob tem je treba poudariti, da imajo že danes upravljavci zdravstvenih podatkov in druge zdravstvene ustanove sklenjena pogodbena razmerja z zunanjimi izvajalci oziroma pogodbenimi obdelovalci, ki zagotavljajo delovanje različnih informacijskih sistemov, podpornih storitev ali infrastrukture. Ti subjekti so tako domača kot tudi tuja podjetja. Novo javno podjetje v državni lasti bo za to predstavljalo enako, če ne v resnici še celo bolj varno izbiro, saj bo moralo spoštovati stroge standarde informacijske varnosti ter drugih mehanizmov, ki jih zakon določa.

Spoštovani poslanke in poslanci, ta zakon predstavlja osnovo in vizijo sodobnega povezanega in pa predvsem podatkovno podprtega zdravstva, kjer bo digitalna tehnologija služila ljudem, torej pacientom, zdravstvenim delavcem in pa sistemu kot celoti. Digitalizacija ni cilj sama po sebi, je orodje za boljšo zdravstveno oskrbo, večjo varnost, večjo dostopnost in pa predvsem učinkovitejše delo, ki zdravstvenih delavcev ne obremenjuje z administracijo po nepotrebnem. Z njo želimo zgraditi sistem, v katerem bo zdravstveni kader razbremenjen, pacient pa bo središče pozornosti. Gre za dolg, zahteven in drag proces, to je dejstvo, ampak učinki, torej boljša kakovost obravnave, večja varnost pacientov in pa zaupanje v zdravstvo, pa vse te vložene napore vsekakor povrnejo. Če bomo pa pri tem projektu enotni in dejansko razumeli ta skupni cilj, cilj, lahko skupaj dosežemo, da bo digitalizacija zdravstva resnično prispevala k boljšemu zdravstvu, oskrbi in pa učinkovitemu sistemu, ki bo kos izzivom prihodnosti, zlasti tistim, ki jih prinašajo izrazite demografske spremembe in pa podaljševanje življenjske dobe prebivalcev. Hvala.