mag. Dejan ŽidanHvala gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dragi prijatelji iz zamejstva, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!
Na gospodarskem ministrstvu, ki je pristojno tudi za turizem in šport, se veselimo spoznanja, da sedaj vemo, da če želimo biti podpora zamejski slovenski skupnosti je seveda bistveno in pomembno, da pomagamo pri kulturi in slovenskem jeziku, ni pa zadostno. Moramo pomagati tudi ohranjati in krepiti gospodarske temelje, pomagati na področju turizma, pa tudi na področju športa. To je bil razlog, da je na pobudo zamejskih gospodarskih organizacij decembra leta 2022 nastala po vzoru kmetijske tudi zamejska gospodarska koordinacija, ki je takoj pričela z delom. Ima program. Ima pet podpisnikov iz zamejstva, znotraj Slovenije sta bila podpisnika naš minister, minister iz urada in na nek način so podporniki Obrtna in gospodarska zbornica. Tudi moram zelo jasno povedati, da v prejšnji vladi sta minister Počivalšek in ministrica Helena Jaklitsch pripravila in podpisala neke vrste pilotni program za Porabje, ki smo ga pričeli tudi izvajati. Takrat sem vprašal, zakaj že ne prej. Razlog je bil covid čas, ki smo ga začeli sedaj izvajati. In posledica izvajanja tega tristebrnega programa, to je program gospodarstva, gospodarstvo, turizem in potem podpora slovenski inštituciji. Je vsaj porabe do tega trenutka realiziranih 42 gospodarskih projektov, ki krepijo gospodarske temelje slovenske zamejske skupnosti v Porabju. Jaz seveda vem, da to niti približno ni najpomembnejši ali edini razlog, je pa to verjetno eden od razlogov, da je porabska skupnost dosegla nekaj,kar nihče ni pričakoval. Torej pri popisu pred 12 leti, je se v Porabju kot Slovencev opredelilo 2700 ljudi, pred dvema letoma pa že 35 manj kot 4000. To je tisto, kar je najpomembneje. Ampak tudi gospodarski temelji seveda so pomembni. Ko se je program iztekel, program je v vrednosti 2,1 milijon, smo imeli zelo resne, pogoste in strokovno poglobljene pogovore z našimi zamejskimi partnerji s področja gospodarstva. Tudi vsak od teh partnerjev je pripravil svojo vizijo, kako vidi razvoj svoje skupnosti na svojem področju. In posledica tega je bil novi štiriletni program, ki pa tokrat zajema vse, vse zamejske skupnosti v našem sosedstvu, tudi ta program seveda je napisan, je prav tako tristebrni gospodarski razpisi, turistični razpisi, podpora inštitucijam. Ima tudi eno posebnost, to je ta posebnost, da vsaka zamejska skupnost znotraj vrednosti do 20 procentov denarja lahko izbere svoj lastni program, ki ga kot zamejska skupnost oceni, da je najpomembnejši. Nam je poznano, da je zamejska skupnost v Porabju že izbrala svoj program, to je obnova slovenskega hotela Lipa, ostale skupnosti se še dogovarjajo. In to je ta program.
Ker pa program za razliko od prejšnjega, ki je bil velik 2,1 milijon, tokrat deset milijonov v štirih letih na vsako zamejsko skupnost dobi dva milijona in pol. Smo, sva se z državno sekretarko dogovorila in sva program predložila slovenski vladi v informacijo. In takrat je Služba Vlade za zakonodajo opozorila, da res imamo Zakon o zamejcih, ki govori o tem, da smo dolžni podpirati tudi gospodarstvo, gospodarske temelje, vendar je treba zakonsko podlago okrepiti. In to delo je bilo zelo težavno, zakaj, ker mi s tem zakonom, z gospodarskimi intervencijami posegamo v štiri sosednje države. Tako da je skupina strokovnjakov iz urada, iz našega ministrstva in službe Vlade za zakonodajo iskala rešitve dosti mesecev in prišla do rešitev, ki so tokrat pred vami. Te rešitve niso povsem identične, kakor je bilo izvajanje programa v Porabju. Največja sprememba je v tem, da po starem programu je država na nek način pooblastila kot svojo agencijo, ki je izvajala razpise. Razvojno agencijo v Porabju, država je bila zraven pri razpisih, pri kontroli, vendar tehnična opravila, ki jih je največ in so najtežja, je opravljala slovenska zamejska skupnost. Služba vlade za zakonodajo nam tokrat take rešitve ni pustila. Tako da v programu, ki je pred vami, ta naloga, izvajanje razpisov, vodenje razpisov je del naloge ministrstva, ampak tudi to nalogo bomo opravili.
Torej, spoštovane in spoštovani, dovolite, da se tukaj pred vsemi vami zahvalim prisotnim, pripadnikom Slovenske zamejske skupnosti, ker toliko energije in toliko ljubezni do države, kakor jo človek vidi tam, bi si želel, da bolj pogosto vidi tudi v Sloveniji. Hvala.