Hvala za besedo predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni vabljeni gostje, spoštovane kolegice in kolegi iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstva za gospodarstvo, spoštovani kolega Dejan Židan, predvsem pa cenjeni predstavniki zamejske gospodarske koordinacije in civilno družbenih organizacij, ki se ukvarjajo s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prav lep pozdrav. Pred nami je torej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvahZakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Gre za krovni zakon, ki ureja podporo, pomoč in sodelovanje s skupnostmi Slovencev, ki živijo v sosednjih državah, in izseljenskimi skupnostmi po svetu. Moj uvod bo zelo kratek. Rada bi samo na kratko orisala katere so tiste spremembe in dopolnitve, ki jih danes prinašamo. In predvsem kateri so razlogi ter pričakovani učinki teh sprememb. Začela bom s tremi manjšimi tehničnimi popravki tega zakona, ki pa ne glede na to pomenijo pomemben napredek za nekatere izvajalce dejavnosti in prejemnike sredstev.

V poglavju o izvajanju finančne podpore na novo uvajamo možnost zagotavljanja brezplačne uporabe prostorov, ki so v lasti države civilno družbenim organizacijam, ki več kot deset let kontinuirano delujejo na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Sloveniji imamo štiri takšne organizacije. Slovenska izseljenska matica letos praznuje pomemben jubilej. Drugo leto praznuje pomemben jubilej in je tista organizacija, ki je v minulih desetletjih pravzaprav ohranila stik z našimi izseljenskimi skupnostmi.

Svetovni slovenski kongres je odigral ključno vlogo v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije in iskanja mednarodnega priznanja. S predlagano spremembo člena želi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu zagotoviti, da obe civilno družbeni organizaciji ohranita svoje prostore in jima s tem nuditi res čim bolj trdne in trajne podlage za njuno nadaljnje delovanje.

V poglavju o izvajanju finančne podpore uvajamo tudi razširitev pojmovanja struktur in dejavnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije, ki so lahko deležne finančne podpore Republike Slovenije. Tu smo doslej imeli eno tako formulacijo, torej uporabljena je ta beseda strukture Slovencev zunaj meja. Poleg tega pa tu omenjamo še pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izvajajo dejavnosti na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu. S to definicijo so iz možnosti financiranja izpadle številne, predvsem ustanove in organizacije, ki jih ne moremo pojmovati kot organizacijsko strukturo Slovencev zunaj meja, imajo pa sedež zunaj Republike Slovenije. Tu govorimo na primer o šolah, o nekaterih drugih kulturnih, izobraževalnih ustanovah, raziskovalnih ustanovah, evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje. Torej res številnih pravnih osebah, ki so v tej ozki definiciji zakona izpadle iz možnosti financiranja.

Je pa njihova dejavnost pomembna z nekega določenega vidika, vse bolj pomembna za naše rojake zunaj meja.

Na področju regionalnega sodelovanja prinaša zakon prenovljen člen o nosilcih regionalnega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Pa tudi prehodno določbo, s katero začasno do, upajmo, sprejema celovitejše zakonodaje o čezmejnem sodelovanju urejamo financiranje skupnega sklada Muraba, torej skupnega slovensko madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja. Sredstva za financiranje so že zagotovljena na proračunski postavki Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. S to prehodno določbo pa vzpostavljamo tudi pravno podlago za to, da Slovenija uresniči mednarodno pravne obveznosti, ki jih je v bistvu s podpisom sporazuma prevzela.

Največja, najobsežnejša in tudi najbolj vsebinska sprememba pa se tiče gospodarskega sodelovanja. V zakon tako vnašamo novo podpoglavje, ki je strukturirano zelo podrobno. In določa izvajanje programov za spodbujanje gospodarske osnove slovenskih skupnosti v zamejstvu, torej v sosednjih državah. Izhajamo iz izjemno pozitivnih izkušenj iz primera dobre prakse v Porabju, kjer se je program za spodbujanje gospodarske osnove izvajal že v minulem štiriletnem obdobju. Program je tik pred zaključkom in je dal izjemno, izjemno pozitivne rezultate, ne samo s stališča razvoja Porabja kotobmejne regije, ampak tudi s stališča krepitve, krepitve jezika, identitete in pripadnosti Slovencev na Madžarskem. Zaradi te pozitivne izkušnje je dozorela zamisel o tem, da bi podobne programe izvajali tudi v ostalih skupnostih v sosednjih državah. Na podlagi odličnega sodelovanja med uradom in Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport je nastala Zamejska gospodarska koordinacija, ki združuje predstavnike gospodarskih organizacij v vseh štirih sosednjih državah, ki so tudi danes tukaj z nami, kar nas izjemno veseli. In nastal je osnutek tega programa za spodbujanje gospodarske osnove, za katerega je pri ministrstvu za gospodarstvo zagotovljenih deset milijonov evrov v programskem obdobju štirih let. S kolegom državnim sekretarjem Židanom, ki bo verjetno nekaj več povedal o vsebinskih izhodiščih in o ciljih tega programa, sva se včeraj udeležila letne konference zamejske gospodarske koordinacije, gostili so nas v Trstu. Stala sva pred dvorano, v kateri je sedelo 200, 300 mladih ljudi, dijakinj in dijakov srednjih šol na Goriškem in na Tržaškem. Pogovarjali smo se o tem, kakšna naj bo njihova prihodnost in zelo, zelo jasno so nas soočili s tem, da potrebujejo vzpodbudno okolje, okolje, v katerem bodo imeli občutek, da bo podpiralo njihovo osebno in profesionalno rast. Da so s svojim okoljem in s svojo slovensko identiteto povezani, da si želijo ostati doma ali se vračati domov, ustvarjati, tu graditi svoje življenje in svoje priložnosti. Ampak da dejansko potrebujejo podporo za to, da bo to okolje res tako, da jim bo to omogočilo. Ta gospodarski program odgovarja dejansko na sodobne izzive in sodobne potrebe pripadnikov naših narodnostnih skupnosti v sosednjih državah in na nek način odpira in razširja pogled Republike Slovenije na te skupnosti, se odmika od nekega zmotnega prepričanja, da bi bile te skupnosti samo nekakšna folklorna resničnost in dejansko odpira pogled na živ, živ trenutek, živ sedanji trenutek teh skupnosti. In smo prepričani, da bo izvajanje tega programa imelo izjemno pozitivne posledice na gospodarski, širši družbeni in tudi kulturni razvoj med Slovenci v vseh štirih sosednjih državah. Hvala.