Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem, spoštovani namestnik varuha, predsednik komisije in vsi prisotni.

Najprej bi se rad zahvalil namestniku za predstavitev tega 30. letnega poročila in za vsebinske poudarke, ki se nanašajo na vsebine dela našega ministrstva. Naše ministrstvo je varuh v poročilu za lansko leto naslovil 17 priporočil, kar je sicer manj kot lansko leto. Ne glede na število obravnav obravnavamo na ministrstvu vsako priporočilo varuha z vso resnostjo. Poleg tega, da Varuh človekovih pravic vsako leto v letnem poročilu na nas naslovi priporočila, nas s poizvedbami in pobudami redno opozarja na številne konkretne težave, ki jih bodisi zazna ob terenskih obiskih bodisi pa jih nanj naslovijo ljudje, ki se obračajo na njegov urad. V zadnjem letu smo sprejeli vrsto pomembnih ukrepov, ki izboljšujejo položaj delavcev in krepijo njihovo socialno varnost. Zvišali smo na najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost za 360 evrov bruto, ki se bo doslej usklajeval tudi z minimalno plačo, s čimer zagotavljamo večjo finančno stabilnost v obdobju brezposelnosti. Starejšim delavcem smo z ukrepom 80 90 100 omogočili bolj postopno prehajanje v upokojitev. Z 80 procentov delovnega časa, 90 procentov plače in 100 procentov vplačanih prispevkov. Ta ukrep hkrati razbremenjuje delodajalce in omogoča prenos znanja na mlajše generacije. Okrepili smo tudi človekove pravice delavcev v smislu varnosti in zdravja pri delu z novim pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen smo zaščitili delavce, delodajalcem pa dali konkretno orodje za ocenjevanje tveganj in preprečevanje kostnomišičnih obolenj. Dopolnili smo pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ter jasno določili obveznosti delodajalcev v primeru visokih temperatur. Ti morajo zagotoviti redne odmore, dostop do brezalkoholnih pijač, ohlajen prostor in ustrezno zaščito pred toplotnim stresom. Pravilnik uvaja enake standarde za vse delavce. Poleg tega je bila januarja 2025 po letih neaktivnosti ponovno odprta info točka za tujce v Ljubljani, ki nudi informacije, svetovanje in pomoč delovnim migrantom, njihovim delodajalcem ter vsem, ki urejajo dokumentacije za bivanje in delo v Sloveniji. S tem korakom dodatno prispevamo k varnejšemu in enakopravnejšemu vključevanju tujih delavcev v slovensko delovno in družbeno okolje ob zagotavljanju enakih pravic kot domačim delavcem. Realizirano je bilo tudi priporočilo v zvezi s spremembami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sprejeti zakon omogoča znižanje starostne meje za pridobitev pravice do pokojnine za vsakega živo rojenega otroka, ne glede na skrb v prvem letu starosti, pri čemer so do te pravice v primeru posvojitve upravičeni posvojitelji. Sprememba predstavlja pomemben korak k večji enakosti in pravičnosti pri priznavanju pokojnin, pravic staršev in posvojiteljev. Zavarovali smo tudi delavske predstavnike, saj smo povečali njihovo pravno varnost s podaljšanjem zadržanja, učinkovanja odpovedi in zvišanjem nadomestila plače v času prepovedi dela. Vsi ti ukrepi skupaj predstavljajo pomemben premik k bolj pravičnemu in varnemu delovnemu okolju. To je temelj sodobne in socialno odgovorne družbe. V okviru plačne reforme smo na centrih za socialno delo oblikovali nova delovna mesta, uvedli smo pripravništvo in štipendiranje študentov socialnega dela, uredili smo poklicne kvalifikacije ter uvedli tretji naziv za strokovne delavce. S tem krepimo kadrovsko strukturo in uresničujemo priporočilo varuha za reševanje kadrovske podhranjenosti v zdravstvu in socialnem varstvu. Pomemben korak k izboljšanju življenjskih pogojev otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo odraščati v svoji matični družini smo naredili z novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, bistveno smo zvišali višino rejnine, tako oskrbnine kot plačilo za delo rejnika ter uvedli nove enkratne prejemke ob različnih situacijah, ob prvi namestitvi otroka, nujnem odvzemu ali namestitvi več otrok iz iste družine. Država bo rejnikom plačevala tudi prispevke za pokojnine. Rejniki bodo deležni tudi letnega dodatka za oddih in počitnice. Tako otrokom zagotavljamo hitrejšo in kakovostnejšo namestitev v varno družinsko okolje, s tem pa uresničujemo tudi priporočilo varuha, da se otroku, ki ga je treba umakniti iz družine, to omogoči nemudoma ter da se za to zagotovijo potrebna finančna sredstva. Za pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami smo ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila predloge za spremembo pravilnika za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in spremembe seznama težkih bolezni in stanj.

Na ministrstvu smo posebno pozornost namenili izboljšanju socialno ekonomskega položaja romske skupnosti. Izvedli smo javni razpis za sofinanciranje mreže devetih večnamenskih romskih centrov, ki delujejo v sodelovanju z občinami in romskimi organizacijami ter predstavljajo trajno infrastrukturo za delo z romskimi skupnostmi. Centri izvajajo programe socialne aktivacije, učne pomoči, zgodnjega vključevanja otrok v vrtec in svetovanje družinam, kar neposredno prispeva k večji vključenosti in boljšim življenjskim razmeram Romov. V prvem letu delovanja so v programe vključili več kot 700 uporabnikov, med njimi 120 otrok, ter pomagali 85 družinam pri urejanju dokumentacije ter vključevanju v izobraževanje.

Poleg tega je ministrstvo v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zagnalo pilotni program Roman vzor, Romski vzor, namenjen pridobivanju praktičnih delovnih znanj in zaposlitvenih kompetenc. Na centrih za socialno delo smo zaposlili 30 novih strokovnih delavcev, ki delajo izključno z romskimi družinami. Sredstva za socialno varstvene programe, namenjene Romom, pa smo povečali za dobrih pol milijona letno, kar pomeni več kot sedemkratno rast v zadnjem desetletju. S spremembo Zakona o urejanju trga dela smo omogočili, da se pripadniki romske skupnosti lahko vključujejo v javna dela do štiri leta, ob 95 odstotni subvenciji plače, kar povečuje možnost trajne vključitve na trg dela. V sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje se sofinancira 50 romskih pomočnikov in 71 strokovnih delavcev v šolah, ki pomagajo pri vključevanju otrok in povezovanju s starši. S tem ministrstvo prehaja od projektnega financiranja k sistemskemu, skupnostno zasnovanemu pristopu, ki temelji na zaupanju, sodelovanju in dolgoročni vključenosti romske skupnosti v družbo.

Naj se pred koncem dotaknem še področja invalidov. Konec oktobra je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o uporabi jezika gluhoslepih; ta določa pravico do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih ter ureja tolmačenje. Intenzivno zaključujemo pripravo Zakona o osebni asistenci, ki bo šel v kratkem na Vlado. Na področju sodelovanja z invalidskimi organizacijami in njihovega vključevanja v družbo, smo naredili pomemben korak naprej. Leta 2025 je bila sprejeta novela Zakona o invalidskih organizacijah. Ta uvaja možnost sistemskega financiranja Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije kot krovnega predstavnika invalidskih organizacij. Oktobra 2024 je bila sprejeta novela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki razmejuje posebne socialne programe od drugih programov in projektov ter omogoča, da jih poleg invalidskih organizacij izvajajo tudi drugi izvajalci. S tem se širi nabor programov za zagotavljanje enakih možnosti in preprečevanja diskriminacije invalidov ter se vzpostavlja pravna podlaga za sofinanciranje, tudi iz evropskih sredstev, kar krepi podporo in vključevanje invalidov v družbo. Pomemben korak v tej smeri predstavlja tudi v tem mandatu sprejet odlok o strategiji upravljanja naložb države, ki priznava invalidska podjetja kot družbeno pomembna in ključna za zaposlovanje invalidov. Država jih bo opravljala skrbno in odgovorno, Slovenski državni holding pa bo spremljal poslovanje in po potrebi prilagajal načrte za ohranjanje zaposlitve in pozitivnega poslovanja, s čimer se krepi celovita podpora invalidom, tako na področju zakonodaje kot tudi gospodarstva.

Toliko za enkrat, ostala pojasnila lahko kasneje v razpravi. Hvala.