Najlepša hvala predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Varuha človekovih pravic, vsi ostali prisotni, kolegice in kolegi!

Pred seboj imamo jubilejno 30. letno poročilo Varuha človekovih pravic in državnega preventivnega mehanizma. Tudi tokrat se predstavnikom institucije Varuha zahvaljujem za celovit pregled stanja na področju varstva človekovih pravic v Republiki Sloveniji in izražam zadovoljstvo, da je varuh prepoznal določen napredek in prizadevanja državnih organov za izboljšanje stanja na področju varstva človekovih pravic.

Vlada Republike Slovenije je na sto 71. redni seji dne 2. 10. 2025 sprejela skupno odzivno poročilo na poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2024. Tudi letos je Ministrstvo za pravosodje koordiniralo skupno odzivno poročilo Vlade, ki je rezultat povezovanja med resornimi ministrstvi in vladnimi službami, za kar se jim zahvaljujem za odgovoren pristop pri pripravi podrobnega odziva na podana priporočila. Skupno odzivno poročilo Vlade je sestavljen tako iz dveh samostojnih delov:

V prvem delu so predstavljeni odzivi Vlade na letno poročilo Varuha človekovih pravic. Predvsem ocena in način realizacije priporočil, ki so podana za leto 2024 kot tudi za ponovno izpostavljena poročila preteklih let.

V drugem delu skupnega odzivnega poročila pa se Vlada opredeljuje do aktivnosti varuha, kot izhaja iz njegovega tematskega poročila glede nalog državnega preventivnega mehanizma v zvezi s prepovedjo mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja v primerih, ko je posamezniku odvzeta prostost, govorimo torej o zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše, varstveno delovni centri in podobno.

Varuh je letos vladi podal 89 novih priporočil, od tega je glede na odziv resorjev 16 priporočil predstavljalo stalno nalogo, 29 priporočil je bilo v času priprave skupnega odzivnega poročila že realiziranih, 26 delno realiziranih, 12 nerealiziranih ter 6 zavrnjena realizacija. Od 120 ponovljenih priporočil Vladi. Kot izhaja iz lanskoletnega in letošnjega odzivnega poročila je v celoti realiziranih 48, zavrnitev realizacije pa je v letu 2024 manj kot v letu 2023, kar nedvomno kaže napredek tudi pri odzivnosti resornih ministrstev in vladnih služb. Zavrnitve priporočil zaradi nestrinjanja so vsebinsko argumentirane. Pri realizaciji priporočil varuha pozdravljam nekatere pomembnejše premike pri realizaciji ponovljenih in novih priporočil. Omenila bi recimo novelo Zakona o osnovni šoli glede zamejitve uporabe pametnih naprav, financiranja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami na domu, ter brezplačnega in pravočasnega javnega prevoza otrok v šolo. Sprejeta je bila sprememba Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki se uporablja od novembra 2025, ter zvišuje rejnino in uvaja nove enkratne prispevke. Sprejet je bil Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v zvezi z uresničevanjem pravice do pitne vode. Sprejeta pa je bila tudi sprememba Zakona o tujcih v zvezi s priznavanjem statusa rezidentstva.

V okviru državnega preventivnega mehanizma je varuh v svojem poročilu opozoril na prezasedenost zaporskih kapacitet. Kot sem že večkrat povedala v javnosti je za reševanje problematike prezasedenosti zaporov in kadrovske problematike pravosodnih policistov potreben celosten pristop države in družbe. Nov zapor v Dobrunjah, katerega izgradnja je pravzaprav končana, bo razbremenil prezasedene zavoda za prestajanje kazni zapora, s tem pa tudi zagotovil spoštovanje standardov bivanja zapornikov in priprtih oseb, kot jih zahteva Evropsko sodišče za človekove pravice in veljavne mednarodne konvencije. Pripravljen je akcijski načrt selitve obsojencev v nove prostore v Dobrunje. Z realizacijo akcijskega načrta za promocijo poklica pravosodnega policista pričakujemo, da se bo v 12 mesecih stanje začelo občutno izboljševati, pri čemer, s čimer bo dolgoročno postavljen temelj, da se poklic pravosodnega policista profilira kot pomemben steber varnostnega sistema. Konec leta 2024 je bilo namreč zaposlenih 876 javnih uslužbencev, novih zaposlitev je bilo 52. Po spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se je pričelo s sklepanjem dogovorov z zaposlenimi, ki so v preteklosti opravljali delo pravosodnih policistov, pričele so se aktivnosti za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo. Sistemi za avdio video konference so bili zagotovljeni po vseh zavodih za prestajanje kazni zapora. Iz evropskih sredstev pa bo Ursix(?) uprava za izvrševanje kazenskih sankcij pridobil še 30 sistemov, ki bodo prvenstveno namenjeni za avdio video konference o sodiščih za stike s centri za socialno delo in Komisijo za pogojni odpust in s tem zagotavljanju nemotenega dela institucij, ki so povezane z obravnavo pripornikov in zapornikov. Izpostavljena je bila zadeva x. Če rečem širše, kar se tiče Ministrstva za pravosodje, je bilo na podlagi ugotovitev medresorske delovne skupine v okviru skupnega projekta EU in Sveta Evrope z naslovom Zagotavljanja največje koristi otroka v civilnih sodnih postopkih v Sloveniji, sprejeta strategija za zagotavljanje največje koristi otroka v civilnih sodnih postopkih v Sloveniji in akcijski načrt, v katerem so za doseganje splošnega cilja, da se bistveno izboljša varstvo otrokovih pravic v slovenskem civilnopravosodnem sistemu in da se tudi trdi zavezanost Slovenije k načelu največje koristi otroka, vključeni tudi ukrepi povezani z zastopanjem otrok. Tako ministrstvo, ki je pri izvedbi projekta tesno sodelovalo z oddelkom sveta Evrope za pravice otrok in Evropsko komisijo oziroma njeno projektno skupino za reforme in naložbe, pripravlja pravne podlage za osnovno in redno usposabljanje odvetnikov, ki opravljajo naloge kolizijskega skrbnika po zakonu, ki ureja družinska razmerja. sodelujejo v kazenskem postopku proti mladoletniku ali so določeni za pooblaščence v postopkih za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

Izpostavila bi mogoče še to. Podrobneje tudi napisano v odgovoru na priporočilo, da Ministrstvo za pravosodje tako kot v ostalih primerih sodb ESČP-ja proti Republiki Sloveniji, v okviru svojih pristojnosti za koordinacijo izvrševanja sodb ESČŠ, izvaja aktivnosti tudi v zadevi x proti Republiki Sloveniji. V pripravi je akcijski načrt oziroma poročilo za Svet Evrope iz katerega bodo razvidno potrebni oziroma tudi izvedeni ukrepi za izvršitev sodbe.

Če zaključim, Vlada si bo še naprej prizadevala za izboljšanje stanja na tako občutljivem področju kot so človekove pravice ter hkrati ugotavlja bistvene napredke pri urejanju dolgo časa neurejenih področij, povezani prav z najranljivejšimi skupinami. Priporočila varuha pa razumem kot možnost za krepitev krepitev zavesti o nujnosti varstva pravic vseh državljanov Republike Slovenije. Vse institucije v Republiki Sloveniji moramo v odkrit dialog z varuhom. Saj se le na ta način lahko razvija spoštovanje in varstvo človekovih pravic kot civilizacijskega dosežka. Podrobneje lahko vsak resor predstavi tudi svoje ukrepe. Hvala.