Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Vsem skupaj eno lepo dobro jutro v mojem imenu.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani državljanke in državljani. Po končani kadetski šoli sem se zaposlil na Postaji milice v Domžalah, nato pa študij nadaljeval v Vojni akademiji kopne vojske v Beogradu in jo končal v Sarajevu leta 1982. Po končanem študiju sem se vrnil v Slovenijo in nadaljeval z delom v milici oziroma policiji ter od leta 1982 opravljal dela in naloge na različnih funkcijah v več organizacijskih enotah milice oziroma policije kot inštruktor in vodja inštruktorjev za oborožitev, streljanje, policijsko taktiko, načrtovanje, vodenje in poveljevanje, pooblastila, borilne veščine in podobno v vadbenem centru za usposabljanje vojnih posebnih enot milice na Jasnici pri Kočevju, vodja učiteljev vojaških predmetov v kadetski šoli v Tacnu, poveljnik vadbenega centra za usposabljanje vojnih posebnih enot Jasnica in policijsko vadbenega centra Gotenica ter vodja sektorja za policijske specialnosti, varnostno načrtovanje in mirovne misije na Generalni policijski upravi v Ljubljani. Od leta 2002 do leta 2007 sem bil poveljnik tudi posebne policijske enote Republike Slovenije. Ves čas od leta 1982 pa do svoje upokojitve 2007 sem aktivno sodeloval pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja in usposabljanja pripadnikov policije, Slovenske vojske, carine, različnih varnostnih struktur, kadetov in študentov policijskih šol. Sem tudi veteran vojne za Slovenijo. Sem ribič in lovec, pa tudi gobar, zeliščar, gornik in konjenik, predvsem pa človek za naravo. V njej se soočam z vsemi vprašanji in v njej iščem tudi odgovore. Vse bolj verjamem, da je to ne le zame, ampak za vsakega človeka, za vse nas tista prava pot, narava in življenje z njo. Kot poslanec Gibanja Svoboda svojo energijo predvsem usmerjam na področje naravovarstva, varnosti, nadzora porabe javnih financ ter na področje delovanja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Z veliko mero odgovornosti, spoštovanja in zavedanja o zahtevnosti naloge danes pred vas vstopam kot kandidat za ministra za notranje zadeve Republike Slovenije. Funkcija ministra za notranje zadeve je ena najodgovornejših. Nanaša se na področje, ki neposredno zadeva temeljne vrednote vsake demokratične družbe, to je varnost, svoboda, človekove pravice in pravno državo. Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat vsakodnevnega usklajenega in strokovnega dela tisočerih ljudi, policistov, inšpektorjev, uradnikov in strokovnjakov, ki skrbijo, da živimo v mirnem, varnem in urejenem okolju. Današnja varnostna situacija v Sloveniji je, gledano v širšem kontekstu, stabilna, a na nek način tudi kompleksna. Varnostni izzivi s katerimi se soočamo se ne razlikuje bistveno od tistih, s katerimi se soočajo tudi druge evropske države. Tu gre za vprašanje kriminalitete, nasilja, migracij, kibernetske varnosti, organiziranega kriminala in zagotavljanje javnega reda in miru. K temu se v zadnjem času pridružujejo še pojavne oblike, ki zahtevajo večplasten odziv države, kot so nasilje v skupnostih, socialne napetosti in vse pogostejše izražanje nestrpnosti. V takšnem okolju je naloga Ministrstva za notranje zadeve jasna in zahtevna: zagotoviti visoko raven varnosti, spoštovati človekove pravice ter krepiti zaupanje ljudi v institucije države. To je poslanstvo, ki ga razumem kot zavest do vseh prebivalcev naše države, ne glede na njihovo poreklo, premoženje ali družbeni položaj. Ministrstvo za notranje zadeve je hrbtenica notranje varnosti. S svojimi direktorati in službami skrbi za učinkovito delovanje policije za zakonito in strokovno izvajanje upravnih nalog, za področje migracij in naturalizacije tujcev. Za izdajo potovalnih dokumentov, za varstvo osebnih podatkov in za sistemsko usklajevanje vseh, ki delujejo na področju javne varnosti. Kot minister se bom zavzemal, da bo delo ministrstva tudi naprej temeljilo na vrednotah kot so spoštovanje pravne države, človekovih pravic, sodelovanju, stalnemu izobraževanju in inovativnosti. To so vrednote, na katerih bomo gradili vse nadaljnje korake, tako v zakonodajni kot vsakodnevnem delu.

Seveda se zavedam, da bo moje ministrovanje kratko, tako rekoč smo že pred volitvami, a to še ne pomeni, da svojega dela v tem času ne bom opravljal zavzeto in v skladu z vrednotami, ki jih zagovarja tudi Stranka gibanja svobode, Vlada Republike Slovenije s predsednikom doktor Golobom na čelu. Če mi boste zaupali to odgovorno nalogo, bom kot minister vodil resor, ki mora biti hkrati odločen in občutljiv, odziven in premišljen. Minister mora biti glas tistih, ki vsak dan zagotavljajo varnost na terenu policistov, inšpektorjev, uslužbencev, obenem pa mora biti tudi varuh zakonitosti, človekovih pravic in enakosti pred zakonom, pa čeprav zgolj nekaj mesecev mandata.

Zavedam se, da vodenje ministrstva zahteva ravnotežje med represijo in preventivo, med močjo in spoštovanjem, med odločnostjo in dialogom. To ravnotežje bom vedno iskal in bil predvsem v službi ljudi. Slovenska policija je največji upravni organ v državi in eden ključnih nosilcev nacionalne varnosti. Je profesionalna, visoko usposobljena in mednarodno uveljavljena organizacija, ki deluje na vseh ravneh, od lokalnih policijskih postaj do generalne policijske uprave. V prihodnjem obdobju bo eden glavnih ciljev vsakega ministra za notranje zadeve zagotoviti ustrezne pogoje za delo policije, tako kadrovske kot opremsko in zakonodajno. Policisti morajo imeti vse potrebne pogoje, da lahko svoje delo opravljajo varno, zakonito in učinkovito, hkrati pa morajo čutiti podporo ministrstva in družbe. Varnostni izzivi zahtevajo moderno policijo, digitalno, povezano, analitično in strokovno. Pri tem se bomo morali upreti tudi na resolucijo o dolgoročnem razvoju policije do leta 2030, ki postavlja temelje za razvoj kadrov, krepitev lokalne prisotnosti, uporabo naprednih tehnologij in izboljševanje partnerskega sodelovanja z državljani. Pričakovanja ljudi do varnosti so velika, zato mora biti tudi zakonodajni okvir sodoben in učinkovit.

V tem kratkem obdobju do volitev bom z ekipo na MNZ, če bom s strani Državnega zbora potrjen za ministra, dokončali zakonodajni proces zakona o varstvu javnega reda in miru. Gre za enega temeljnih zakonov, ki ureja delo policije in zagotavljanje javne varnosti. Novi zakon prinaša jasnejšo opredelitev, kaj pomeni kršitev javnega reda, zvišuje kazni za nasilna in drzna ravnanja, še posebej v družinskem okolju in na javnih prireditvah, ter krepi preventivno in odgovornost posameznika. Zakon bo prispeval k večjemu spoštovanju sobivanja in javnega reda, hkrati pa tudi k večjemu občutku varnosti ljudi v skupnosti.

Kar se tiče sprememb Zakona o organiziranosti in delu policije pa lahko samo podprem že zaključen zakonodajni postopek. Same spremembe prinašajo sodobnejšo ureditev razmerja med ministrstvom in policijo ter pravno zaščito policistov, možnost štipendiranja bodočih kadrov ter poudarek na izobraževanju in psihološki podpori zaposlenih. Zavedam se, da policisti pri svojem delu pogosto tvegajo zdravje in življenje, zato bo ena mojih prioritet, da jim zagotovimo spoštovanje, stabilnost in pogoje, ki jih zaslužijo. Eden najkompleksnejših izzivov zadnjega časa je zagotavljanje varnosti in sobivanja na območjih, kjer živijo romske skupnosti. Ta vprašanja niso nova, so kompleksna in zahtevajo celovit, sočuten, a hkrati odločen pristop. Kot minister bom poskrbel, da se bo delo medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki združuje predstavnike ministrstev, lokalno skupnost in romske skupnosti nadaljevalo. Skupaj z njimi bomo tudi po sprejemu "omnibu" zakona gradili ukrepe, ki bodo temeljili na dveh načelih: varnost za vse in enakost pred zakonom. Policija že izvaja številne aktivnosti za zagotavljanje varnosti v teh okoljih, od okrepljene prisotnosti, preventivnih projektov, sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in civilnimi iniciativami, do projekta kot je šola pot k uspehu, ki spodbuja izobraževanje in zmanjšuje tveganje za prestopništvo. Vendar se moramo zavedati, trajne rešitve niso le v policijskih ukrepih, so v izobraževanju, vključevanju, zaposlovanju in spoštovanju med ljudmi. Recesija je nuja, kadar pride do kršitev zakona, to bomo naslovili v že omenjenem zakonu. Ker pa varnost v skupnosti temelji tudi na zaupanju in sodelovanju, bo politika MNZ še naprej temeljila tudi na partnerskem pristopu. Skupaj z občinami, socialnimi službami, šolami in predstavniki romske skupnosti. Policija in ministrstvo bosta še naprej delovala po načelu ničelne tolerance do kriminala, ne glede na to, kdo je storilec. Zakon mora veljati za vse enako, hkrati pa moramo vlagati v preprečevanje, ne le v sankcioniranje. Posebno pozornost bomo namenili zmanjševanju povratništva, izboljševanju sodelovanja med policijo in pravosodjem ter pospeševanju sodnih postopkov. Vzpostavljeni bodo tudi učinkovitejši mehanizmi za izterjavo glob in kazni, pri čemer bomo spoštovali socialna načela, a hkrati zagotavljali pravičnost. Vse omenjeno je, kot že rečeno, v novem "omnibu" zakonu, v okviru katerega se zavedamo, da mora biti sodobna varnostna politika uravnotežena, Odločna do tistih, ki ogrožajo varnost, a hkrati človeška do tistih, ki potrebujejo pomoč. Uspeh notranje politike ni v centralizaciji moči, temveč v sodelovanju. Varnost se začne v lokalnem okolju, tam, kjer ljudje živijo. Zato bomo okrepili sodelovanje med policijo, občinami, občinskimi redarstvi, centri za socialno delo in šolami. Vzpostavljeni bodo mehanizmi rednih varnostnih sosvetov na lokalni ravni, kjer bodo prebivalci, policija in predstavniki skupnosti razpravljali o izzivih in rešitvah. Varnost ni le naloga policije, je skupna odgovornost nas vseh. Sodobna družba prinaša nove oblike groženj, kot so kibernetske napade, spletno nasilje, zloraba osebnih podatkov in sovražni govor. Ministrstvo mora na te pojave odgovoriti z močnim sistemom digitalne varnosti, usposobljeni strokovnjaki in jasno zakonodajo. Pri tem bomo nadaljevali delo službe za informatsko varnost in krepili sodelovanje z Evropsko unijo. In mednarodnimi organizacijami. Slovenija mora biti del evropskega varnostnega prostora, a hkrati ohraniti svojo suverenost in učinkovitost. Kriminaliteta v Sloveniji ostaja pod nadzorom, a se spreminja v svoji strukturi in zahtevnosti, zato policija svoje delo usmerja v sodobne oblike preiskovanja, digitalizacijo in strokovno usposabljanje. Splošna kriminaliteta predstavlja več kot štiri petine vseh kaznivih dejanj, pri čemer največ težav povzročajo premoženjska kazniva dejanja, nasilja v družini in porast mladoletniške kriminalitete, zlasti v jugovzhodni Sloveniji. Organizirana kriminaliteta se zmanjšuje, a ostaja nevarna predvsem na področjih trgovanja z ljudmi, prepovedanih drog, nezakonitih migracij, kjer policija okrepljeno sodeluje z evropskimi partnerji in pristaniščem Koper. Na področju gospodarske in korupcijske kriminalitete policija intenzivno sodeluje s Fursom, tožilstvom in evropskimi institucijami. saj so spletne goljufije, pranje denarja in zloraba javnih financ v porastu. Vsega omenjenega se zavedam, zavedam pa se tudi dejstva, da je nekaj mesecev ministrovanja bistveno prekratek čas, da bi z vidika pristojnosti ministra bolj odločneje posegel v omenjeno področje.

Krepitev kadrov, izboljšanje zakonodaje in posodobitev tehnične opreme Kriminalistične policije so seveda med prioritetami, ki jih bomo uresničili v največji možni meri, saj je učinkovito preiskovanje kaznivih dejanj temelj zaupanja državljanov v pravno državo in varnost Republike Slovenije.

Spoštovane poslanke in poslanci! V času, ko se Evropa sooča z negotovostmi, je varnost ena temeljnih vrednot, ki povezuje državo in državljane. Ne gre zgolj za zaščito pred nevarnostjo, temveč za občutek, da država deluje, da inštitucije varujejo, da pravica velja za vse enako. Zato bo moje delo usmerjeno v tri cilje: zagotavljanje varnosti, in reda s pomočjo sodobne, usposobljene in učinkovite policije, krepitev zaupanja ljudi v institucije z odprtostjo, transparentnostjo in spoštovanjem, uresničevanje načel pravne države s pravičnim in zakonitim delovanjem do vsakega posameznika.

Nenazadnje naj nekaj besed namenim še področju migracij, ki je prav tako ena izmed ključnih pristojnosti Ministrstva za vodenje katerega upam, da bom dobil vaš mandat. To področje prav tako zahteva odgovornost, preudarnost in predvsem ravnovesje med varnostjo in spoštovanjem človekovih pravic. Zavedam se, da se z migracijami ne soočamo le kot država, temveč tudi kot družba, ki mora hkrati varovati svoj pravni red in ohranjati odprtost do tistih, ki iščejo priložnost za dostojno življenje. V času te vlade smo sprejeli več pomembnih zakonov, s katerimi urejamo to področje. To so zakon o tujcih, zakon o mednarodni zaščiti in zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb. Kot mi je znano, nas v prihodnjem letu čaka še uskladitev nacionalne zakonodaje z novim paktom o migracijah in azilu, ki predstavlja temeljni evropski okvir prihodnjega upravljanja z migracijami. Migracije danes niso le varnost, temveč tudi razvojno vprašanje. Slovenija se podobno kot druge evropske države sooča s staranjem prebivalstva in pomanjkanjem delovne sile. Po ocenah bo do leta 2030 več kot četrtina naše delovno aktivne populacije tujcev. To pomeni, da moramo migracije obravnavati strateško, kot del demografske in pa gospodarske politike.

Naj svojo uvodno predstavitev zaključim z osebnim razumevanjem funkcije, za katero kandidira. Naloga ministra za notranje zadeve ni le upravljati sistem, temveč ga usmerjati v prihodnost. To pomeni iskati ravnotežje med svobodo in varnostjo, med odločnostjo in dialogom, med pravico in človečnostjo. To se od mene upravičeno pričakuje, četudi bom prevzel funkcijo ministra za kratek čas. Prevzem te odgovornosti pomeni tudi zavezo, da bom svoje delo opravljal z največjo mero integritete, transparentnosti in predanosti javnemu interesu. Seveda, če me boste, če mi boste podelili ta mandat. Ne pozabimo. Varnost je skupna vrednota. Je temelj zaupanja in pogoj za razvoj države. In prav zato si bom kot minister prizadeval, da bo Republika Slovenija država, kjer se vsak človek počuti varnega, spoštovanega in slišanega. Hvala za pozornost.