Govor

Andreja Kokalj

Spoštovana predsednica, spoštovani člani in članice Odbora za pravosodje, dobro jutro.

Uvodoma bi se želela zahvaliti za dosedanje dobro in konstruktivno sodelovanje ter se na kratko predstaviti. Sem magistrica znanosti in obramboslovja. Oba magisterija sem pridobila na Univerzi v Ljubljani na Pravni fakulteti in na Fakulteti za družbene vede. Opravljen imam izpit za inšpektorja, prav tako imam pridobljeno potrdilo za članico nadzornih svetov in upravnih odborov družb. Moja kariera ni potekala le po eni poti, delovne izkušnje sem pridobivala v javnem in zasebnem sektorju, pravosodju, lokalni samoupravi in raziskovalnem okolju. Pred nastopom funkcije državne sekretarke pa sem bila zaposlena na Komisiji za preprečevanje korupcije. Pravosodje sem spoznavala z več strani, kot pravnica v odvetniški pisarni, kot dolgoletna mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani ter tudi kot sodnica porotnica na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. To so izkušnje, ki me danes vodijo k podpori pravosodju, ki je učinkovito, neodvisno in pravično in k ministrstvu, ki deluje predvidljivo, stabilno in odgovorno. V času, ko sem bila državna sekretarka, sem od blizu spoznala delovanje vlade, državnega zbora in pravosodnih institucij. Še posebej sem utrdila prepričanje, kako pomembno je sodelovanje med tremi vejami oblastmi ter sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov. Brez tega ni dobre zakonodaje in demokratične in pravne države. Spoštovane poslanke in poslanci, pred nami so štirje meseci do parlamentarnih volitev. Politično je to občutljivo obdobje. Moja ključna naloga kot ministrice v tem času bi bila zagotoviti stabilno, nemoteno in učinkovito delovanje Ministrstva za pravosodje. Ohraniti kontinuiteto pri pripravi predpisov in projektov, ki so že v teku ter mandat pripeljati do konca odgovorno. Zato ne kandidiram z obljubo nekih velikih reform, kandidiram z zavezo, da bomo izpeljali tisto, kar smo skupaj začrtali, da bo ministrstvo v tem obdobju delovalo transparentno, stabilno in strokovno. Na tej zavezi lahko stojim, ker vem, kaj smo v zadnjih letih skupaj naredili. Sledili smo zavezam iz koalicijske pogodbe 20022 do 2006. na področju pravosodja so zaveze praktično v celoti izpolnjene. Sprejeli ste vrsto pomembnih zakonov, pa naj jih naštejem: Zakon o varstvu osebnih podatkov, spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika, Zakon o zaščiti prijaviteljev, spremembe Zakona o upravnem sporu, Zakona o sodnem registru, Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni Covid, spremembe Zakona o sodniški službi, Zakona o kolektivnih tožbah, Zakona o prekrških, Zakona o kazenskem postopku, Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, Zakona o dedovanju ter spremembe Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ter Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Sprejeli ste tudi Resolucijo o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Ta teden boste odločali o svežnju pravosodnega četverčka, gre za Zakon o sodiščih, Zakon o sodnikih, novelo Zakona o Sodnem svetu in novelo Zakona o državnem tožilstvu. Ta paket sprememb pomeni hitrejše odločanje, bolj jasno organizacijo in večjo učinkovitost, kar bo za stranke v sodnih postopkih pomenilo tudi učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic. Vse to opravljeno delo je jasen signal; Slovenija svoj pravni red posodablja, usklajuje ga z evropskimi standardi, ureja področja, ki so bila predolgo odprta, in krepi vladavino prava.

Kot ministrica želim na tem delu graditi naprej. V Državnem zboru je več zakonskih predlogov, ki bodo v naslednjih mesecih obravnavani, in sicer novela Kazenskega zakonika in novela Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU. V Državni zbor so bili posredovani tudi trije predlogi zakonov, ki urejajo prekrške, probacijo in kazensko obravnavo mladoletnikov. V noveli Zakona o prekrških se v zvezi z institutom dela v splošno korist zaostrujejo pogoji za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Določa se dodaten pogoj, da sodišče ne odobri delo v splošno korist. če storilec v preteklih štirih letih v predhodnih postopkih ni aktivno sodeloval pri opravljanju dela v splošno korist ali je zavlačeval izvrševanje. Jasno se določa tudi rok, v katerem mora biti delo v korist splošno, v splošno korist, opravljeno. Na sistemski ravni se določa pooblastilo za izrekanje globe v hitrem prekrškovnem postopku v razponu, pooblastila ne bo več potrebno določati v področnih zakonih. Pri vročanju v druge države članice EU bo rok tekel od odpreme obvestila, ne bo več vročitve. To bo okrepilo učinkovitost. Novela Zakona o probaciji nadgrajuje sistem, ki je pri nas še razmeroma mlad, a hkrati vse pomembnejši. Predlog novele med drugim na novo opredeljuje, kdaj oseba ne izpolnjuje naloženih obveznosti. Določa, da probacijska enota izvaja nadzor ob pogojni obsodbi, pogojnem odpustu, delu v splošno korist in hišnem zaporu ter da vodi, pripravlja in nadzoruje delo v splošno korist. Širi se seznam izvajalcev, poleg pravnih oseb so dodani tudi državni organi, kar skrajša čakalne dobe za začetek naloge. Novela tudi določa, da so probacijski uslužbenci določeni kot uradne osebe po Kazenskem zakoniku zaradi narave dela in tveganj pri nadzoru oseb.

Glede Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov. Poseben zakon za mladoletnike je bil napovedan leta 2008 v Kazenskem zakoniku, zdaj je v Državnem zboru. Zakon uvaja večjo individualizacijo sankcij, širi se nabor navodil in prepovedi, prednostno obravnavo zadev proti mladoletnikom, večjo specializacijo sodnikov, Center za mladoletnike v okviru hiše za otroke, skupna usposabljanja vseh strokovnjakov, ki delajo z mladoletniki. Delo v prevzgojnem domu ne bo več temeljilo na vzgojnem načrtu, prav tako se bo prevzgojni dom preimenoval v reintegracijski dom za mlade, Temveč bo temeljilo na interdisciplinarnem programu obravnave, ki ga bo pripravila skupina strokovnjakov z vseh ključnih področij, na katerih je mladoletniku treba zagotoviti pomoč in obravnavo. Zagotavlja pa se tudi odločnejši pristop k mladoletniški delinkvenci. V ta namen ZOKOM(?) med drugim poudarja razvijanje mladoletnikove osebne odgovornosti in zavedanje o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj, omogoča hitrejši in strožji odziv na povratništvo, v ta namen državnemu tožilcu nalaga, da v vsakem obravnavanem primeru preveri in upošteva predobravnavanost in predkaznovanost mladoletnika tudi za prekrške, še preden se odloči, kaj bo storil z ovadbo. Sodniku pa nalaga, da pri odločanju o sankciji upošteva predkaznovanost in odloči o združitvi več sankcij, vzgojni ukrep pa lahko v primeru ponavljanja kaznivega dejanja traja dlje. Če mladoletnik pobegne iz zavoda, se čas, ko je na begu, ne šteje v čas izvrševanja vzgojnega ukrepa, določa daljši rok za izbris iz evidence vzgojnih ukrepov. Cilj je hitro ukrepanje, individualna obravnava mladoletnikov, manj ponovitev kaznivih dejanj in več možnosti za uspešno reintegracijo v skupnost.

V drugi obravnavi je tudi zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja. Ta zakon prenaša evropsko direktivo, ki ščiti javno razpravo, ščiti novinarje, civilno družbo, sindikate, posameznike, ki opozarjajo na probleme pred zlorabami sodnih postopkov. Predlog zakona prinaša nabor ukrepov, ki jih bodo lahko tožene stranke, upravičenci uporabili zoper tovrstne tožbe, na primer varščino, pomoč in podporo upravičencu, hitro obravnavo in zgodnjo zavrnitev, in tako dalje. Upravičenec bo lahko zahteval, da sodišče tožeči stranki naloži plačilo varščine, če bo izkazal, da gre za zlorabljeni sodni postopek.

S predlogom zakona se predvideva tudi vzpostavitev kontaktne točke vse na enem mestu. Le ta bo zagotavljala dostop do informacij o razpoložljivih postopkovnih jamstvih in pravnih sredstvih ter podpornih ukrepih, kot so pravna pomoč in finančna ter psihološka podpora. Sprejem zakona bo tudi pomembno politično sporočilo. Ne smemo dopustiti, da se sodišča uporabljajo kot sredstvo za utišanje kritikov.

Med ključnimi projekti, ki se zaključujejo, želim posebej izpostaviti gradnjo sodobnega zapora v Dobrunjah, največjo naložbo v zaporski sistem po osamosvojitvi, ter digitalizacijo PDI. Ta bo od januarja 2026 lahko potekal tudi prek računalnika. To so projekti, ki jih je treba v naslednjih mesecih izpeljati do konca.

Preden sklenem, želim izpostaviti še sistem izvrševanja kazenskih sankcij. Sistem izvrševanja kazenskih sankcij je pomemben člen verige nacionalne varnosti. Njegova naloga ni le izvrševanje kazenskih sankcij, temveč zaščita družbe pred nevarnostmi ter ustvarjanje pogojev, da se posamezniki po prestani kazni integrirajo v skupnost kot odgovorni in manj tvegani člani družbe. Varnost v zaporih in probaciji ni samoumevna. Je rezultat strokovnega dela, premišljene organizacije in predvsem predanosti zaposlenih, pravosodnih policistov in policistk, strokovnih delavcev in delavk ter vseh probacijskih uslužbencev in uslužbenk, ki vsak dan skrbijo, da sistem deluje. Njihovo delo presega zgolj nadzor, je zlasti delo z ljudmi, delo s človeškimi stiskami, z upanjem in z možnostmi dosegati spremembe. S tem sistem izvrševanja kazenskih sankcij ne prispeva zgolj k neposredni varnosti, temveč tudi k zmanjšanju tveganj povratništva, torej k varnosti nas vseh. S pomočjo evropskih kohezijskih sredstev Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij URSIKS izvaja projekte, ki krepijo sodelovanje z zunanjimi institucijami in drugimi strokovnimi partnerji ter s tem zaprtim osebam omogočajo pridobivanje novih znanj, kompetenc in življenjskih veščin. V okviru projekta Krepitev kompetenc vseh zaposlenih je izboljšano tudi usposabljanje zaposlenih, ki bodo z novimi znanji, sodobno opremo in psihološko podporo še bolje pripravljeni na delo v zahtevnih in rizičnih situacijah. Podobne vsebine, specializirane programe za osebe vključene v probacijo s pomočjo kohezijskih sredstev ter v sodelovanju tako domačih in mednarodnih strokovnjakov, razvija tudi Uprava za probacijo UPRO. URSIKS je pretekli teden prejela uporabno dovoljenje za nov moški zapor v Dobrunjah. Ta objekt bo zmanjšal prostorsko stisko obsojencev in razbremenil pravosodne policiste. Pomanjkanje pravosodnih policistov ob hkrat in zasedenosti zavodov še vedno predstavlja velik izziv. Izziva se zavedam. URSIKS kljub vsem naporom, vključno z dodatno promocijo poklica pravosodnih policistov, zaenkrat še ni uspelo zagotoviti, da bi zaposlili dovolj kadra. v letu 2024 je bila po nujnem postopku sprejeta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je med drugim omogočila aktivacijo začasnega vladnega ukrepa. Dela pravosodnega policista lahko opravljajo tudi zaposleni v upravi, ki so v preteklosti bili že zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist. Kot enega od načinov reševanja podpiram tudi obravnavo in okrepljeno uporabo videokonferenc. To v praksi sodišča že uporabljajo za uspešno reševanje problema pomanjkanja pravosodnih policistov. V novogradnji zapora v Dobrunjah pa bo za izvedbo različnih procesnih dejanj za potrebe sodišč na voljo tudi večji prostor oziroma razpravna dvorana, ki bo prav tako lahko prispevala k zmanjšanju nerealiziranih priredb pripornikov in obsojencev. Kot ministrica bom delo URSIKS in UPRO aktivno podpirala. Verjamem, da sta nepogrešljiv del vladavine prava in pomembna gradnika moderne pravne države.

Spoštovane poslanke in poslanci! V naslednjih mesecih je pomembno, da Ministrstvo za pravosodje in pravosodje kot celota ne postaneta žrtev političnih turbulenc. To ni v interesu ljudi, ni v interesu sodišč, ni v interesu tožilstev, odvetništva, drugih pravosodnih deležnikov, niti ministrstva, niti vas kot zakonodajne veje oblasti. Ponujam vam jasno zavezo. Čim bolj stabilno, odgovorno in strokovno vodenje Ministrstva za pravosodje. Osredotočenost na dokončanje zakonskih predlogov in drugih projektov, ki so že v teku, ter spoštovanje neodvisnih institucij in ustavnega reda. To bi bila moja politična zaveza.

Če mi boste zaupali funkcijo pravosodne ministrice, bom vaše zaupanje razumela kot mandat za odgovorno delo. Kot mandat za stabilnost in kot mandat za nadaljevanje našega skupnega konstruktivnega sodelovanja. Najlepša hvala za vašo pozornost.