Spoštovani predsednik Vlade, predvidevam, da bomo danes v tej razpravi večkrat slišali besede visoki davki, preobremenjeno delo. Sam se seveda strinjam, da je to problem, skozi moje vprašanje pa bi rad pokazal, kaj ta politika pomeni na najbolj občutljivi točki, pri tem, ali si mladi v Sloveniji sploh upajo imeti otroka?

Za začetek želim seveda razčistiti stvar, ki se mi zdi ključna, država nima pravice pritiskati na kogarkoli, da mora imeti otroke, odločitev za starševstvo je pač intimna, osebna odločitev vsakega posameznika in para in naloga politike ni, da ljudem predava, kako naj živijo, ampak da poskrbi, da tisti, ki se za otroka odločijo, zaradi tega ne padejo v finančni stres. Če pa kot družba pošteno rečemo, da si želimo več otrok, potem je prav, ta prvi pogoj, da otrok ne pomeni padca v revščino, ampak normalno, dostojno življenje. Predstavljajva si mlad par, star okoli 30 let, oba zaposlena, izobražena, delata pošteno, recimo, da živita v najemu ali v majhnem stanovanju s kreditom. Ko pride pogovor na družino, se vedno pogosteje pojavi isto vprašanje, ali si sploh lahko privoščiva otrok. Ne drugega, gospod predsednik prvega, ko na papir zapišete stroške bivanja v vrtce, hrano in prevoze, vidita že danes, večino dohodka poje samo preživetje, v takih razmerah otrok v Sloveniji ne izgleda kot logičen naslednji korak, ampak kot finančno tveganje. In številke jima dajejo prav. Mednarodna primerjava 36 evropskih držav je jasna. Pri plači 60 tisoč evrov bruto ima Slovenija najnižjo neto plačo v Evropi. Človek, ki ustvari enako vrednost kot njegovi vsi kolegi v preostalih evropskih državah, mu v žepu ostane najmanj. Po podatkih o razpoložljivem dohodku ima povprečen par v Sloveniji skupaj 38 tisoč evrov na leto, podoben par recimo v Avstriji ima 92 tisoč evrov dva odrasla dve plači, pri nas 38 tisoč, v Avstriji 32 tisoč. To ni razlika, to je prepad. Pod to vlado se prepad ne zmanjšuje, ampak povečuje. Povprečni zaposleni danes z isto bruto plačo si lahko privošči 13 odstotkov manj osnovnih življenjskih potrebščin kot pred tremi leti. V času vašega mandata bo povprečen zaposleni realno izgubil vrednost približno ene neto plače.

Zato vas sprašujem zelo neposredno in prosim za jasen odgovor: Ali bo vaša vlada ob koncu mandata pripravila konkreten sistemski paket, ki bo mladim trajno in občutno povečal razpoložljiv dohodek. In če je odgovor da, kdaj bosta ta dva mlada človeka učinka videla v svoji mesečni bilanci, ne v vladnih prezentacijah, ampak v lastni denarnici.