Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Lep pozdrav predstavniki Vlade, kolegi in kolegice!

Na območju jugovzhodnega dela Slovenije se prebivalci soočajo z vse bolj zahtevnimi razmerami, predvsem zaradi naraščajoče stopnje kriminala in nasilja, ki jih izvajajo Romi, posamezni Romi ali skupine Romov. Tako so del vsakdana postali stalnica številna kazniva dejanja, vključno s fizičnim nasiljem, krajo, prekrški zoper javni red in mir, prometni prekrški in podobno. Iz navedenih razlogov smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že večkrat opozorili na vprašanja varnostne problematike na tem območju, tako s številnimi poslanskimi vprašanji oziroma pobudami, kot predlogi priporočil za obravnavo omenjene problematike. Dvakrat smo tudi predlagali ustanovitev pododbora, ki bi se aktivno ukvarjal z omenjenimi vprašanji, kar so pa koalicijske stranke žal vedno zavrnile. S strani poslank in poslancev koalicije smo bili deležni kritik, da širimo nestrpnost in sovraštvo ter po nepotrebnem strašimo ljudi. Predstavniki vlade in policije so zagotavljali, da na problematičnih območjih večja prisotnost policije, kar ohranja stanje stabilno. Obenem velja spomniti, da je v letu 2023 skupina 11 župan in županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja v Državni zbor Republike Slovenije s podpisi kar 31500 volivcev vložila sveženj štirih zakonov, katerih namen je bil ureditev razmer otrok, mladine iz težav in socialnih okolij, tudi romskih. Poslanci vladajoče koalicije so se zavrnili z argumenti, da represija in novi zakoni ne prinašajo rešitev, da so obstoječi zakoni ustrezni, le da jih je potrebno izvajati. Konec oktobra se je v Novem mestu zgodil tragični dogodek. Po brutalnem napadu je umrl Aleš Šutar Aco, potem ko je priskočil na pomoč svojemu sinu. Za njegovo smrt je osumljen 21-letni pripadnik romske skupnosti. Po tem tragičnem dogodku se je vlada in koalicija zbudila, Predsednik vlade doktor Robert Golob je napovedal serijo ukrepov in zaostritev kaznovalne politike. Pripravi se zakon o ne nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon. Zakon prinaša nekatere represivne ukrepe za okrepitev pristojnosti policije in drugih organov, izboljšanje njihove operativne sposobnosti ter usklajeno delovanje državnih inštitucij. S spremembami in dopolnitvami posameznih področij zakonov ter v nekaterih primerih z odstopi. Od le teh se hkrati vzpostavlja pravna podlaga za dolgoročno stabilizacijo varnostnih razmer. Predlog zakona s 33 členi je deležen številnih kritik in pomislekov s strani številnih pravnih organizacij, romske skupnosti in nevladnih organizacij. Po oceni pravnih strokovnjakov predlog zakona odpira resna vprašanja o spoštovanju načela vladavine prava, sorazmernosti in delitve oblasti. Nekateri so mnenja, da gre najbrž za najbolj problematičen zakon po letu 1991. Zakonodajno-pravna služba je na predlog zakona pripravila kar 55 strani obsežno mnenje, v katerem prav tako opozarjajo na ustavno vprašljive določbe in predlog zakona dobesedno raztrgala. Koalicijski stranki sta pripravila kar 33 amandmajev na 29 členov, s katerimi so predlog zakona v celoti spremenili.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo mnenja, da je imela Vlada in vladajoča koalicija tri leta in pol dovolj časa, da bi lahko pripravila ustrezne zakonske ukrepe za zagotovitev varnosti in rešitve romske problematike po rednem postopku in ustrezno usklajena z vsemi deležniki. Žal se mora zgoditi tragedija, da so se na hitro pripravile zakonske rešitve, ki so po našem mnenju v predlogu zakona nekatere dobre, nekatere rešitve pa neustrezne. Na podane številne kritike in pomisleke o protiustavnosti imamo glede podpore zakona nekatere pomisleke, ampak ker je zakon namenjen za stabilizacijo in izboljšanje varnostnih razmer in v prid boljšega življenja Slovenk in Slovencev, ki živijo na jugovzhodnem delu Slovenije in si / nerazumljivo/ seveda tudi več kot zaslužijo in da ne boste imeli izgovorov, da niste mogli ukrepati, predlogu zakona ne bomo nasprotovali in bomo / znak za konec razprave/ glasovali za sprejetje zakona.