Spoštovana, predsednica.

Pred seboj imamo Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev javne varnosti. Dejstvo, da Vlada Roberta Goloba predlaga zakon, ki naslavlja vprašanje javne varnosti. pomeni, da so vladni predstavniki do tragičnega dogodka v Novem mestu zavajali slovensko javnost, ko so trdili, da je z javno varnostjo vse v najlepšem redu. Predsednik vlade Robert Golob je v svojem prvem javnem odzivu po tragediji izrekel tisti zloglasni stavek: "Država situaciji ni kos.", kar je še eden v seriji napačnih odzivov na dokazan padec javne varnosti. Kdo pa je država, brezogljični pojem, imaginarna enota brez odgovornosti? Ne, država je v tem primeru primer Robert Golob pa Luka Mesec pa generalni direktor policije pa direktor Fursa, skratka vsi, ki bi morali ukrepati kot jim nalaga zakonodaja. Ki so imeli vsa potrebna pooblastila pa niso ukrepali. Varnostna situacija se slabša, občutek ogroženosti prebivalcev je realen in legitimen. Statistika kaže na skoraj 34 odstotno rast kaznivih dejanj v času te vlade. Ljudje v jugovzhodni Sloveniji pričakujejo ukrepanje, župani pričakujejo ukrepanje, Slovenija na splošno pričakuje ukrepanje. Ukrepanje pa ni enačaj sprejemanju nedomišljenih in neusklajenih zakonov, ukrepanje pomeni, da se stvari začnejo izvrševati in da se slabe izvajalce tudi zamenja. Hišne preiskave v romskem naselju zasegli orožje in naboje, Furs na Dolenjskem je zasegel že več avtomobilov, Policijska uprava Novo mesto ni delovala v celoti strokovno in v skladu s predpisi. To so samo nekateri naslovi, ki so se pojavili v medijih po tragediji v Novem mestu ob obstoječi zakonodaji. Samo odgovorni so se zganili, ker jim je tako naročila politika. Torej, da se, le do sedaj ni bilo prave politične volje, zato rešitev ni samo v zakonodaji, ampak predvsem v izvajanju že obstoječe zakonodaje. Od nosilcev oblasti upravičeno zahtevamo odločno ukrepanje za zagotavljanje varnosti, za to so ne nazadnje plačani z davki. Če bi imela vlada Roberta Goloba takšen pristop v mislih že v začetku mandata, potem bi bili že sprejeti tisti županski zakoni. Pa ni imela. Vlada se je zganila šele zdaj, ko je bilo prepozno s predlogom, ki dviguje obrvi. Pravna stroka je bila neusmiljena, civilna družba je jasno zapisala, citiram: "Nedopustno, da se tako obširni in represivni ukrepi uvajajo ad hoc in kot poskus brez resnega pomisleka." Spremembe obravnaval odbor v petek. Parlament potrjuje v ponedeljek. Ekspresno, hitro. Amandmaji na 29 členov od 33, glavni predstavnik stroke. Kazenski oddelek Vrhovnega sodišča, je z razlogom Vladi sporočil, citiram: "Tako radikalni predlogi sprememb bi morali biti predmet rednega zakonodajnega postopka, kjer bo omogočena široka javna in strokovna razprava." In tu pridemo do glavne pomanjkljivosti tega predloga zakona pravne varnosti na sistemski ravni. Predlog spreminja Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik, ki sta oba sistemska zakona. Predstavljata Biblijo kazenskih zadev, Postopkov in hkrati zagotavljata procesne varovalke v sistemu. To ta vlada ruši. Ni je države v EU, ki bi sistemsko zakonodajo na področju kazenskih zadev reševala z omnibus zakonodajo. Morda za koga iz te vlade velja, da se ravna po načelu cilj posvečuje sredstva, ampak tu gre za bistveno pomembnejše vprašanje kot je politično preživetje nekega politika. Tu gre za državo za zagotavljanje varnosti ob kratkem zagotavljanju človekovih pravic. Hitenje ne more biti odgovor na nedelo v zadnjih treh letih. Kakšen teden več za razpravo pomeni kakšen postopek pred Ustavnim sodiščem manj in s tem večjo varnost in to mislim, da je interes vseh nas v tej dvorani.

Poslanci stranke Demokrati postavljamo vprašanje varnosti med ključne prioritete. Strinjamo se, da je treba na določenih področjih zakonodajo zaostriti, ampak to delamo v sistemskih zakonih, s soglasjem stroke in ob širokem političnem soglasju. Dokler pa vlada pristopa na kaotičen način pri zakonodaji, ki zahteva zelo natančne procese brez podpore stroke in mimo temeljnih pravil parlamentarizma, poslanci stranke Demokrati takšnega ravnanja ne moremo podpreti.