Hvala lepa. Najprej Vlada uvodoma izpostavila, da je načrtovana fiskalna politika v mejah dopustnih odstopanj od fiskalne poti, ki je predvidena v srednjeročnem fiskalno strukturnem načrtu RS 2025 do 2028 in z reformo pakta za stabilnost in rast je bil uveden srednjeročni pristop, ki ni več osredotočen na strogo spoštovanje letnih fiskalnih ciljev. Cilj namreč je srednjeročno zmanjševanje ali ohranjanje javno finančnega primanjkljaja pod 3 odstotki bruto domačega proizvoda in zagotavljanje srednjeročne vzdržnosti dolga. Letna odstopanja se skozi celotno obdobje veljavnosti srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta beleži na tako imenovanem kontrolnem računu, ki ga vzpostavi Evropska komisija, pri tem je pomembno, da se na kontrolnem računu spremlja odstopanja tako navzgor in navzdol, odstopanja se beleži zgolj na podlagi podatkov o realizaciji. Vladne javnofinančne projekcije za sektor država. kažejo, da bodo zaveze iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije 2025 do 2028 izpolnjene. Lani je rast očiščenih izdatkov znašala 4,2 odstotka, letos pa po ocenah bo po ocenah ministrstva za finance znašala 7,7 odstotka, v letu 2026 pa 5,5 odstotka s čimer naj bi kumulativna rast v tem obdobju sicer presegla fiskalno zavezo za 1,4 odstotke odstotne točke, vendar pa je treba poudariti, da ob upoštevanju nacionalne odstotne klavzule in s tem povečanje obrambnih izdatkov bi bilo kumulativno zvišanje 16,9 odstotkov, kar je nekoliko manj od fiskalnih zavez, ki so 17 odstotkov. Kumulativni učinek obrambnih izdatkov je izražen v odstotnih točkah BDP ocenjujemo na 0,8 in to pomeni, da bo kontrolni račun izravnan. Hkrati je potrebno izpostaviti kako nujna je reforma pokojninskega sistema, ki jo je sprejel Državni zbor v konsenzu s socialnimi partnerji na predlog Vlade. Reforma bo pozitivno vplivala na javnofinančno vzdržnost, ker bo izboljšala strukturni položaj, izračune vzdržnosti javnega dolga, na podlagi katerih se določa dovoljena rast očiščenih izdatkov, namreč vstopajo povečanja stroškov staranja za obdobje deset let po končani fiskalni prilagoditvi. Kot ugotavlja Fiskalni svet, bo pokojninska reforma pomembno prispevala k zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti Slovenije. Kljub povišanju izdatkov za pokojnine na kratek rok bo pokojninska reforma ugodno vplivala na dinamiko razmerja med javnim dolgom in BDP v prihodnjih letih in s tem skladno s fiskalnimi pravili EU zagotovila več fiskalnega prostora že na srednji rok.

Vlada se zaveda številnih tveganj in negotovosti, ki izhajajo med drugim iz demografskih gibanj, podnebnih sprememb, geopolitičnih in globalnih izzivov, zato spremlja aktualna dogajanja in se nanje odziva javno. Finančni izzivi so stalnica vseh vlad in jih bo s strukturnimi ukrepi treba skrbno naslavljati tudi v prihodnje.

Zdaj pa zaključim še kar je vmes, tudi komentiram, da imamo četrti največji dvig med državami članicami primanjkljaja. Saj sicer, ker ni bilo povedano, na katero obdobje, bi vseeno dal malo še jaz statističnih podatkov. Za sektor država je primanjkljaj v teh letih 24, 25, 26. V letu 2024 smo imeli 0,9 odstotka in smo imeli osmi najnižji primanjkljaj v EU, leta 2025 načrtujemo 2,4 odstotka primanjkljaja in bomo imeli 11 najnižji primanjkljaj v EU. Letu 2026, katerega danes obravnavamo pa primanjkljaj sektorja država 2,6 odstotka. In bomo po tem, kar so poslali do zdaj oziroma po osnutkih, ki so bili poslani na Evropsko komisijo, bomo imeli deseti najnižji primanjkljaj v EU. O verodostojnosti fiskalne politike te vlade nedvoumno pričajo bonitetne ocene, lahko se fokusiramo samo na zadnjih 12 mesecev in spremembe teh bonitetnih ocen vseh večjih bonitetnih agencij. Hvala lepa.