Dobro jutro. Spoštovana predsednica, spoštovani člani in članice odbora, predstavniki Vlade in ostali prisotni!

Državni svet je predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 obravnaval na svoji 33. redni seji 12. novembra. Predhodno pa so se do njega opredelili tudi pristojna Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, dve zainteresirani komisiji s področja lokalne samouprave in kmetijstva ter interesna skupina lokalnih interesov. V skladu z opozorili prej navedene zainteresirane komisije in interesne skupine s področja lokalnih interesov Državni svet v svojem mnenju opozarja na nujnost zagotavljanja primernega obsega financiranja lokalne samouprave, kar je ključnega pomena za ohranjanje ter nadaljnje izboljševanje kakovosti javnih storitev, ki jih občine zagotavljajo prebivalcem na lokalnem nivoju. Med drugim izpostavljamo nujnost zagotavljanja sredstev občinam za kritje dodatnih obveznosti, da jih ne bodo primorane kriti teh izplačil kot na primer za zimski regres. Iz lastnih omejenih proračunskih sredstev. Slednje bi namreč lahko v pomembni meri vplivalo na njihovo finančno stabilnost. Opozorili smo tudi na nujnost zagotavljanja zagonskih sredstev za javne zavode, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo, kar je bilo v določeni meri rešeno s spremembo Zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. V zvezi z dolgotrajno oskrbo opozarjamo tudi na neustrezno pozicioniranje sredstev, ki se jih za ta namen predvideva iz državnega proračuna. V skladu z opozorili zainteresirane komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izpostavljamo tudi področje kmetijstva. V zvezi s slednjim je namreč za leto 2026 predvideno zmanjšanje proračunskih sredstev kar za sto milijonov evrov v primerjavi z letošnjim letom na področju ukrepov za razvoj podeželja. Sprašujemo se predvsem o praktičnih posledicah navedenega znižanja in obsegu EU sredstev, ki bodo kmetijstvu na voljo leta 2026 v primerjavi z letošnjim letom. Ugotavljamo namreč, da črpanje evropskih kmetijskih sredstev nekoliko zaostaja za koriščenjem kohezijskih sredstev, kjer smo bolj uspešni. Opozarjamo tudi na vpliv višanja obrambnih sredstev na druge proračunske postavke, vključno s kmetijstvom, pri čemer izpostavljamo pomen mehanizmov pravice dvojne rabe na primer v povezavi z letalsko protitočno zaščito, ki jo je nujno zagotoviti, na kar Državni svet opozarja že kar nekaj časa. Toče so namreč, zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše, kar neposredno ogroža kmetijstvo in gospodarstvo. Ocenjujemo tudi, da je treba zagotoviti ustrezno finančno podporo za razvoj namakalnih sistemov, kar je ključnega pomena za zagotavljanje prehranske varnosti, vendar predlog proračuna za naslednje leto trenutno ne predvideva proračunskih sredstev za to postavko. Ugotavljamo tudi, da navedene nevladne organizacije s področja ohranjanja narave razpolagajo z bistveno večjimi sredstvi kot nevladne organizacije s področja kmetijstva, ki so ključne za razvoj podeželja. In vključevanje mladih. Posledično smo pozvali k povečanju sredstev za nevladne organizacije, kot so kmečke ženske in podeželska mladina, kar lahko prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja. Želje po zagotavljanju varnosti kmetijskega sektorja smo pozvali tudi k načrtovanju sredstev za pravočasno ukrepanje v zvezi z boleznijo modrikastega jezika, pa tudi ostalimi boleznimi živali, ki se zadnja leta pojavljajo na območju Republike Slovenije zaradi spremenjenih vremenskih razmer.

V zvezi s predlogom novele proračuna za leto 2026 smo izrazili tudi skrb zaradi načrtovanega visokega proračunskega primanjkljaja, saj že zdaj obresti na dolg države presegajo milijardo evrov letno, pri čemer dodatne obveznosti zaradi tako imenovanega zimskega regresa v navedenem primanjkljaju sploh še ni zajeta. Navedeno po naši oceni kaže na to, da Državni svet porabo glede na, da država s svojo porabo glede na prihodke ne zna ustrezno uokviriti oziroma zamejiti, zato opozarjamo, da se je v trenutni gospodarski situaciji neodgovorno dodatno zadolževati, na kar opozarja tudi Fiskalni svet. Opozarjamo tudi na to, da se je pri pripravi proračunskih aktov treba osredotočiti ne zgolj na odhodke in njihovo povečevanje, ampak tudi na proračunske postavke, na katerih se lahko kaj privarčuje. Izpostavljamo tudi zgolj 50 odstotno indeksacijo dohodninske olajšave, kar ocenjujemo kot neprimerno, hkrati pa kot nujno prepoznamo usklajevanje socialnih transferjev z inflacijo. Na podlagi vseh navedenih pomislekov državni svet predlogu novele proračuna za leto 2026 ni izrekel podpore. Hvala vam.