Spoštovana predsednica odbora, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstev in ostali prisotni, najprej dobro jutro!

Torej, novela Zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki jo danes obravnavamo predvideva uvedbo turistične takse za potnike potniških ladij. To praktično pomeni dodatna sredstva za obmorske občine in sicer sredstva, ki jih le te namenjajo za razvoj turistične infrastrukture. Gre za predlog poslanskega zakona koalicije katerega pripravljavci pa v bistvu na nek način največji zagovorniki smo tisti poslanci, ki s potniškimi ladjami vsakodnevno živimo. Torej tisti, ki prihajamo iz Istre, kot je že predsednica povedala, Robert Janez, magistra Meira Hot, doktor Matej Tašner Vatovec in Felice Ziza.

Zdaj, zakaj ta zakon? Slovenija, predvsem pa Koper in Piran, v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena destinacija za potniške ladje. To je tudi segment, torej turistična križarjenja, ki v svetu predstavljajo eno najbolj rastočih panog na področju turizma v zadnjih letih. Zdaj, prva ladja je v Koper priplula 28. aprila leta 2005, ta ladja se je imenovala Minerva 2 in je na sebi na krovu imela 600 potnikov. Torej, to je 20 let nazaj. In morda kot zanimivost, takrat sem še delala na občini, bila zadolžena za turizem in sem bila ena med tistimi posamezniki, ki smo organizirali celo sprejem na potniškem terminalu za te potnike in člane posadke prve potniške ladje, ki je prišla na obisk v Koper. Danes, 20 let kasneje lahko povemo to, da je Slovenijo obiskalo več kot tisoč potniških ladij z več kot milijonov potnikov na krogih. Ti potniki, ko pridejo v Slovenijo s potniške ladje odstopijo, si ogledajo mesto, si ogledajo okolico in se potem po nekaj urah vrnejo tudi nazaj na potniško ladjo. Ves čas uporabljajo lokalno infrastrukturo, predvsem seveda tisto, ki je na voljo v okolici pristanišča, kjer se ta ladja priveže oziroma kjer se potniki izkrcajo, brez da bi na nek način občinam nazaj neposredno kaj vračale. Kot je to recimo značilno za tiste goste, ki prespijo recimo v hotelih ali pa drugih nastanitvah. Zdaj, obisk potnikov na potniških ladjah zagotovo prinaša veliko korist lokalnemu gospodarstvu, gostincem, turističnim agencijam, turističnim vodnikom prevoznikom, po drugi strani pa so občine tiste, ki imajo tudi zaradi prihodov potniških ladij dodatne stroške in dodatne obveznosti. Saj je prav, da zagotavljajo čistočo, zagotavljajo tudi informacijsko dejavnost, da lahko pomagajo turistom, ki pridejo z ladje s turističnimi informacijami, organizirajo prireditve in tako naprej. Zdaj, tako kot danes plačujejo turisti takso, torej tisti, ki bivajo v hotelih, v počitniških stanovanjih ali pa na stalnih privezih na plovilih, v turističnih pristaniščih si bi, seveda ta zakon predvideva, da bi to takso plačevali tudi potniki iz potniških ladij, ker tako kot ostali turisti tudi oni na nek način koristijo brezplačno turistične storitve, ki so v vsaki občini na voljo. Zato tudi danes obravnavani zakon predpisuje plačilo turistične takse za ladjarje. Slednji naj bi jo plačevali po pavšalnem znesku glede na število potnikov ki je na posamezni potniški ladji. In tukaj bi rada poudarila to, da Slovenija ni prva država, ki to uvaja, ampak v bistvu Slovenija sledi že uveljavljenim praksam, ne vem, v Italiji, Grčiji, Španiji, Hrvaškem, poznamo Benetke, Dubrovnik, Barcelona, če naštejem zgolj nekaj mest, ki tako takso zaračunajo že več deset let in v bistvu tudi pri njih je značilno, kot v tem predlogu zakona, da so to sredstva namenska in se potem dalje vračajo nazaj v vzdrževanje te turistične infrastrukture. Nazadnje je tako takso uvedla Grčija, ta jo je uvedla s 1. julijem letos, in sicer plačajo turistično takso potniki, ki obiščejo njihove otoke. Ta taksa znaša 5 evrov na osebo in v bistvu tudi na ta način želi Grčija uravnavati prihod turizma, ta množični turizem in na drugi strani tudi pridobiti dodatna sredstva, da potem vlaga v to infrastrukturo.

Torej, kot sem že povedala, predlog zakona predvideva, da se celoten prihodek s turistične takse vrne lokalnim skupnostim, vrne občinam tam kjer dejansko stroški nastajajo. Tako kot za ostalo turistično takso, ki jo danes že poznamo v Sloveniji. Tudi za to bi veljalo, da so ta sredstva strogo namenska, kar pomeni, da jih občine morajo namenjati za predpisano v zakonu namene, to je, kot sem že povedala, vzdrževanje turistične infrastrukture, urejanja okolja in tako naprej. Na drugi strani pa še vedno pa država ohranja nadzor neke vrste nad tem, nad temi sredstvi in se s tem tudi zagotavlja transparentnost. Tudi v tej taksi kot za vse ostalo turistično takso zdaj občine so dolžne vsako leto pripraviti poročilo o namenski porabi te takse(Nadaljevaje) in sedaj bodo tudi to takso vključili v to namensko poročilo.

Zdaj, kako je ta zakon nastajal, nastajal je v bistvu od spodaj navzgor. Občine, pa predvsem Luka Koper, že nekaj let si prizadevajo, da bi se to takso uvedlo in v bistvu, tako kot smo tudi danes dobili papir na mizi, za tem zakonom stojijo vse istrske oziroma obmorske občine, ki se jih dejansko ta tematika tiče. Pri zakonu, ko je zakon nastajal, smo tudi naročili posebno raziskovalno nalogo v raziskovalno dokumentacijskem sektorju Državnega zbora, ki so pripravili pregled normativne ureditve v drugih evropskih državah. In v bistvu se jim na tem mestu tudi njim zahvaljujem, ker celoten primerjalni pregled smo potem tudi uporabili pri pripravi zakona. V času nastajanja tega zakona smo proučili podrobno tudi primere Hrvaške, Italije kot držav, ki so nam najbližje. Opravili smo pripravljavci zakona več sestankov tako z občinami, kot z Upravo za pomorstvo, Okoljem Piran, ki je upravljavec pristanišča v Piranu, občinami in nenazadnje tudi z obema pristojnimi ministrstvi, predvsem pa Direktoratu za turizem in se jim na tem mestu res iskreno zahvaljujem za vso pomoč. Pri pripravi zakona je res sodelovalo veliko deležnikov in vesela sem, da so tudi ta predlog zakona podprla kar vsa tri združenja občin, torej Združenje mestnih občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije. To se prav pogosto ne zgodi, tako da sem te podpore s strani vseh združenj zelo vesela.

Pomembno se mi zdi še poudariti, da ta zakon ne prinaša dodatnih obremenitev za lokalno gospodarstvo, saj plačilo takse se veže predvsem na ladjarje in potnike teh ladij. In tudi morda, če bi se pojavil očitek, da bi zaradi te takse, ne vem, se zmanjšal prihod potniških ladij, seveda smo se tudi tega vprašali in smo tudi tiste, ki imajo neposreden stik z ladjarji, to vprašali in so nam zagotovili, da nikakor ne. Tudi praksa ostalih držav, ki so tako takso uvedle, dokazuje ravno nasprotno. Prihaja še več potniških ladij, ker nenazadnje tisti, ki gredo na križarjenje in obiščejo posamezna pristanišča, pričakujejo urejeno, čisto okolje in prijazno izkušnjo. In seveda to stane in zdaj z dodatnimi sredstvi bomo lahko še dodatno izboljšali kakovost vseh naših istrskih destinacij.

Finančni učinki zakona so naslednji. Torej, če gledamo podatke o prihodih potniških ladij in potnikov, Recimo, da v zadnjih treh letih lahko rečemo, da bi to pomenilo na letni ravni nekje od 200000 evrov do 250000 evrov prihodkov na letni ravni iz tega naslova. Seveda se pa to spreminja glede na število prihodov in število potnikov na posamezni ladji in bo iz leta v leto variiralo.

S sprejemom tega zakona v bistvu Slovenija sledi dobrim praksam v Evropski uniji. Na nek način krepi okoljsko odgovornost in za konec pa daje tudi orodje občinam, da še bolj urejajo svoje območje.

V koaliciji smo vložili več amandmajev k posameznim členom, ti amandmaji so usklajeni tudi z Zakonodajno-pravno službo. Vložene amandmaje smo seveda preverili tudi pri tistih, ki bodo ta zakon izvajali, ker nam je cilj, da res se pripravi zakon, ki bo tudi v praksi izvedljiv in s strani vseh smo dobili zeleno luč, tako da je sigurno to dobra popotnica.

Zdaj pa res, za konec mi samo dovolite še, da se zahvalim vsem, ki so nam v tem procesu pomagali. Torej Mestni občini Koper, Občini Piran, Okolju Piran, Upravi za pomorstvo, Luki Koper, Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za gospodarstvo,(nadaljevanj) turizem in šport. Še posebej državnemu sekretarju Matevžu Frangežu, direktorici Direktorata za turizem, gospe Dubravki Kalin, gospe Tjaši Tajmer in gospe Špeli Jovanovič Gaberšek. Zahvaljujem se tudi sodelavcem v poslanski skupini, predvsem Marjanu Jarkoviču in seveda predsednici odbora Bojani Muršič za podporo in za vso pomoč in predstavniku Zakonodajno-pravne službe Luki Remsu, ki sigurno nam je s svojimi pripombami pomagal še dodatno izboljšati zakon. Za dodatna vprašanja sem tukaj in sem na voljo. Hvala.