Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je predlog novega sistemskega zakona, ki ureja centralni kreditni register. Namen predloga zakona je tako posodobitev obstoječe ureditve kot tudi krepitev preglednosti odgovornega kreditiranja ter stabilnosti našega finančnega sistema. Najprej naj spomnim, da ima Republika Slovenija zbiranje in izmenjavo podatkov o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. urejeno že od leta 2016, ko je bil vzpostavljen centralni kreditni register. Takratni razlogi za njegovo uvedbo so bili preprečiti prekomerno izpostavljenost bank in s tem tveganje za ponovitev bančne krize iz leta 2013 do 2014, zagotoviti podatkovno podlago za učinkovitejše ocenjevanje kreditne sposobnosti podjetij in prebivalstva, ter izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz evropskih pobud, zlasti iz sistema AnaCredit, ki omogoča podrobno analizo kreditnih tveganj na ravni evrskega območja. V teh letih se je sistem izkazal kot zelo pomembno orodje Banke Slovenije, bank in drugih kreditodajalcev pri upravljanju tveganj. Hkrati pa se je pokazalo, da trenutna ureditev ni več popolna, saj ne zagotavlja celovitih podatkov o vseh dajalcih kreditov, predvsem o tistih, ki izvajajo potrošniško kreditiranje izven bančnega sistema. Ti subjekti danes sicer lahko vpogledujejo v podatke o zadolženosti potrošnikov, vendar sami niso zavezani k poročanju podatkov o svojih kreditih. To pomeni, da ima Banka Slovenije in s tem celoten finančni sistem le delno sliko o resničnem obsegu zadolženosti prebivalstva. Posledice so pomanjkljive informacije, ki lahko vplivajo na oceno kreditne sposobnosti posameznikov in na oblikovanje politik za preprečevanje prezadolženosti. Zato predlog zakona predvideva, da bodo k poročanju v centralni kreditni register obvezane tudi družbe, ki opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja. S tem bomo dosegli tri ključne cilje. Imeli bomo celovitejše podatke o zadolženosti prebivalstva, zagotovili bomo enake pogoje za vse kreditodajalce, kar preprečuje izkrivljanje konkurence in učinkovitejše bomo preprečevali prezadolženost in spodbujali odgovorno kreditiranje.

Posodobitev ureditve prinaša še eno pomembno novost, in sicer avtomatiziran dostop do podatkov v sistemu izmenjave informacij. Digitalizacija in avtomatizacija kreditnih postopkov postajata standard v sodobnem bančništvu. s tem bodo banke in drugi kreditodajalci lahko hitreje in varneje presojali kreditno sposobnost strank ter ponujali sodobne digitalne storitve. Slovenija mora slediti tem trendom, če želi ohraniti konkurenčnost svojega bančnega sistema v evropskem prostoru.

Tretji sklop sprememb pa sledi smernicam na področju trajnostnih financ. Vzpostavitev in uporaba podatkov o okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikih tako imenovani ESG podatki. Postajajo standard v finančnem sektorju. Evropska unija, Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad kot tudi druge mednarodne institucije poudarjajo, da so tudi ESG podatki, pomembni za dolgoročno finančno stabilnost. Slovenija mora zato tudi na tem področju zagotoviti ustrezno podatkovno infrastrukturo in s tem omogočiti, da bodo naši finančni trgi sledili globalnim standardom trajnosti in preglednosti.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe so bili k predlogu zakona pripravljeni amandmaji, ki jih je vložila koalicija in ki jih Vlada Republike Slovenije podpira. Saj pomenijo izboljšanje zakonskega besedila in s tem pravne varnosti uporabnikov tega predpisa. Na podlagi vsega povedanega tako predlagam, da predlog zakona skupaj s predlaganimi amandmaji podprete. Hvala.