Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo, hvala tudi za to prezentacijo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Ta format se mi res ne zdi posrečen, ampak tukaj smo. V glavnem od zadnje predstavitve izvajanja načrta za okrevanje in odpornost na tem odboru so minili trije meseci. Številke v poročilu, v tisti prvi strani poročila, ki ste ga prejeli, so še vedno enake, ampak to ni razlog za slabo voljo. V tem času nam je namreč Evropska komisija potrdila oziroma nam je dala predhodno pozitivno oceno četrtega zahtevka za plačilo, ki smo ga poslali junija. Na komisiji so ocenili, da je Slovenija izpolnila zadovoljivo, vseh 27 mejnikov in ciljev tudi tega zadnjega, ki smo ga čakali, to je bilo uveljavitev sprememb Zakona o urejanju trga dela, ki je bil pod vprašajem zaradi napovedanega referenduma. In Slovenija z veseljem pač oznanjam tudi na tem odboru, da lahko do konca letošnjega leta pričakuje maksimalno možno plačilo zahtevka v višini 440 milijonov evrov, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev in pa približno 40 milijonov posojil Iz mehanizma. Preden bo komisija dala zeleno luč za izplačilo, mora svoje mnenje na oceno podati še Ekonomsko finančni odbor, torej finančni ministri, ki se pa sestanejo konec prihodnjega tedna. V zadnjih mesecih so potekale intenzivne priprave tudi na predlog četrte spremembe Načrta za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je namreč 4. junija letos države članice v luči zaključevanja programskega obdobja pozvala, da bi s ciljem maksimalnega koriščenja sredstev mehanizma, da temeljito pregledajo svoje načrte in po potrebi predlagajo racionalizacijo ukrepov. Se pravi, ponovno poudarjamo, ni možno spreminjati nobenih reformnih in takih mejnikov, ampak se pa lahko gre v poenostavitev postopkov, poenostavitev dokazil izpolnjevanja teh mejnikov. In tako je vlada 23. oktobra potrdila spremembo in to spremembo že posredovala v Bruselj. Primarni cilj te spremembe je še vedno zagotoviti sto procentno koriščenje razpoložljivih nepovratnih sredstev, to je(Nadaljevaje) 1,61 milijarde evrov. In pa skupna višina torej teh nepovratnih sredstev ostaja nespremenjena. Predlog sprememb pa predvideva znižanje posojilnih sredstev za 83 milijonov evrov iz 613 na 530 milijonov. Določene naložbe namreč zaradi neizvedljivosti v tem časovnem okviru načrta se delno zmanjšujejo po obsegu in razlika sredstev bo prenesena na druge naložbe. Vlada je pri pripravi te četrte spremembe upoštevala usmeritve komisije za zaključevanje načrtov v prihodnjem letu, tudi s poenostavitvami določenih ukrepov. In sicer na ta način, da se lažje, torej, da zagotovimo lažje dokazovanje izpolnjevanja mejnikov in ciljev in da se zmanjšajo upravno administrativna bremena. Tukaj je pa ta tabelica, ki jo po navadi predstavimo na prvi strani poročila in tukaj je pa zdaj ta tabelica že v bistvu posodobljena na novejše številke. Torej, Slovenija bo po prejemu sredstev četrtega zahtevka, torej tukaj vidite razpoložljiva sredstva, skupaj 2,222 milijarde pred spremembo. In po četrti verziji, ko bomo znižali posojila, nam bo na voljo 2,14 milijarde evrov. Prejetih sredstev smo zaenkrat dobili milijardo sto. Po plačilu tega četrtega zahtevka, ki ga pričakujemo do konca letošnjega leta, bomo imeli tega 1,54 milijarde. Se pravi, če pogledamo celotno realizacijo, bomo imeli po tem plačilu v bistvu 72 procentov celotnega načrta pod streho. Kot smo neformalno seznanjeni, je Slovenija glede na izplačana sredstva in pa vrednosti teh zahtevkov za vplačilo, ki so v teku oziroma v obravnavi med uspešnejšimi državami članicami, in sicer naj bi bili na šestem mestu, pred nami so Francija, Avstrija, Italija, Danska in pa Slovaška. Programsko obdobje izvajanja mehanizma se bo izteklo prihodnje leto, ki bo v Sloveniji tudi volilno leto, kar lahko predstavlja izziv v izvajanju tega reformnega dela načrta. Vlada bo vztrajala do konca, bo oddelala svoj del nalog. Kot pa vedno poudarjamo, ni vse odvisno od vlade, ampak od širšega kroga deležnikov, ki bodo morali izkazati najvišjo mero pripravljenosti na dialog in kompromise. Izpolnitev vseh teh mejnikov je namreč pogoj za maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev. Aktivnosti morajo biti izpeljane do 30. junija prihodnje leto. Skrajni rok za izjemne primere, ki je zapisan tudi v evropskih pravnih podlagah, pa se izteče 31. avgusta prihodnje leto. Medtem ko je treba zadnji zahtevek, torej komisiji, predložiti do 30. septembra.

Če pogledamo, kje smo pri stanju izvajanja, torej mejnikov in ciljev. Potrjeno, imamo že pač teh 64 mejnikov, kjer so že izplačani, potem teh 27 mejnikov in ciljev, ki so del aktualnega četrtega zahtevka. Po oceni resorjev je zaenkrat od vseh reform izvedenih, od vseh 36 reform jih je izvedenih 22 reformnih ukrepov. Se pravi, smo približno, če preštejemo pač te reformne mejnike, smo nekje na 78 procentih v preteklem letu. Kot veste, če pač malo pogledamo nazaj, so bili narejeni pomembni koraki povezani s temi najvidnejšimi reformami, in sicer torej pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Se pravi, ta zakon ste poslanci sprejeli. Zdaj pa še čakamo do prihodnjega tedna, kaj bo z zbiranjem podpisov tudi za ta referendum. Potem v veljavo je stopil zakon o sistemu plač v javnem sektorju, potem Zakon o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa in pa sprememba Zakona o urejanju trga dela. Je pa med nami še nekaj teh, kot mi rečemo, težkokategornih mejnikov in ciljev. Predvsem pač, torej, kako se bo spletla pokojninska reforma in pa zdravstvena reforma.

Zdaj v zadnjem letu izvajanja. Če so bile do zdaj v ospredju reforme, bodo zdaj v ospredju mejniki in cilji na naložbenem delu. Za izvedbo naložb je trenutno predvidenih več kot 1360 projektov po celi Sloveniji. Država je končnim uporabnikom že izplačala 1,08 milijarde evrov. Naložbe se izvajajo v vseh slovenskih regijah, veliko projektov je že zaključenih. Kot primere, da ne govorimo samo o številkah, so projekti za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture. Potem zaključenih je 16 projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo in pa 14 projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Spodbudili smo več kot 50 podjetij na področju lesarstva k večji domači in okolju prijazni predelavi lesa. Potem 30 srednjih šol je prejelo 36 robotskih rok, se pravi, gre za digitalizacijo, avtomatizacijo, robotiko. Samo v letu 2024 je bilo v okviru projekta Usposabljanje za mentorje izvedenih več kot 64 usposabljanj, kjer je sodelovalo 720 mentorjev v podjetjih. In to je le nekaj konkretnih rezultatov, večina projektov je pa še v izvajanju. Veseli nas, da zelo dobro napreduje projekt izgradnje kampusa Vrazov trg, se pravi Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Dela potekajo v skladu s časovnico, zaključek gradbenih del je predviden v začetku leta 2026. Ministrstvo za zdravje je med drugim odobrilo financiranje vzpostavitve robotizacije zdravil v osmih slovenskih občinah. Pa mogoče ste opazili tudi na svojih telefončkih, če imate tole aplikacijo eZvem, da lahko na telefonu spremljate, da so bile dodane nove funkcionalnosti, da lahko na telefonu spremljate stroške, ki ste jih povzročili zdravstvenemu sistemu v zdravstveni blagajni v preteklih letih. To zdaj vse lahko spremljate torej na telefonu je projekt tega NOO. Veliko je tudi takšnih projektov, ki ne padejo v oči, kot recimo te infrastrukturni projekti, ampak so vseeno pomembni. Tu pač omenjamo še enega, to je projekt Povejmo, v okviru katerega poteka izgradnja velikega jezikovnega modela za slovenščino. Novi prostodobni in računsko učinkoviti jezikovni modeli bodo osnova za napredne aplikacije na področju medicine, humanistike, v industrijskem okolju in pri razvoju programske opreme. Časa za izvedbo preostanka načrtovanih aktivnosti ni več veliko. V bistvu imamo na voljo še dobre pol leta in prehajamo v fazo, ko bomo, ko bomo čas začeli šteti v dnevih. Čez eno leto bo ta odbor, tako kot danes obravnaval točko o uspešnosti izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. Želimo si, da bomo lahko na tak rezultat takrat vsi skupaj ponosni. To bo seveda odvisno, kot vedno poudarjamo, od vseh deležnikov, vključenih v izvajanje tega instrumenta. Tudi vas, spoštovane poslanke in poslanci. Mi smo, kot je pač že v navadi, s kolegi iz pristojnih resorjev, z državnimi sekretarji smo na voljo za vaša dodatna vprašanja. Hvala lepa.