Hvala lepa.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 52. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi izpostavil razloge za predlagane zakonske rešitve in bistvene vsebinske poudarke. Pojasnil je še, da je namen predloga zakona zagotoviti podporo v procesu implementacije in lajšati birokratske postopke, ki jih je predvidel Zakon o dolgotrajni oskrbi pri prevedbi trenutnih stanovalcev v domovih za starejše v nov sistem.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila ključne poudarke iz pisnega mnenja. V zvezi z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin je pojasnila, da izhajajo iz pisnega mnenja službe in popravljajo posamezne opredelitve, vendar z njimi ne zagotavljajo medsebojne skladnosti. Predstavnica Državnega sveta je predstavila mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki predlog zakona podpira. Stališča k predlogu zakona so predstavili tudi drugi vabljeni na sejo. Predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije in predstavnica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo so izrazili podporo predlogu zakona in prizadevanjem za celovito vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe.

Predstavnica Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa je predstavila vsebinske pomisleke ureditve. Iz devetega odstavka 11. člena predloga zakona, ki se nanaša na institut postavitve skrbnika. V razpravi so poslanke in poslanci iz poslanskih skupin opozicije izpostavili slabosti predloga zakona, ki je po njihovem mnenju dokaz, da prihaja do velikih zamud pri prehodu v nov sistem dolgotrajne oskrbe in da je Zakon o dolgotrajni oskrbi zbirokratiziran. Zakon o dolgotrajni oskrbi je neživljenjski, obremenjen s številnimi administrativnimi postopki in predvsem dolgotrajnim upravnim postopkom. Kritični so bili do nedelujočega informacijskega sistema, ki je ključen za izdajo odločb, a še vedno ni vzpostavljen. Opozorili so na pomanjkanje kadra, zaradi česar domovi za starejše ne morejo sprostiti vseh kapacitet, in dolge čakalne vrste, kar dodatno onemogoča izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe. Izpostavili so tudi ureditev iz 11. člena predloga zakona, ki se nanaša na postavitev skrbnika za osebe, ki v času privedbe v nov sistem niso več sposobne podpisati spremembe osebnega načrta. Poslanke in poslanci iz poslanskih skupin koalicije so predlog zakona pozdravili in izpostavili, da bo s 1. decembrom letos v nov sistem dolgotrajne oskrbe vstopilo približno 20000 stanovalcev v domovih za starejše, kar je največji enkratni prehod v zgodovini naših socialnih sistemov. Posebej so pohvalili avtomatizem pri prevedbi pravic za okoli 4000 starostnikov, ki potrebujejo skrbnika, saj so ti postopki dolgotrajni in zahtevni. Poudarili so, da sistem dolgotrajne oskrbe še ni popoln, vendar se spremembe uvajajo prav zato, da se stanje izboljša. Zakon o dolgotrajni oskrbi je prinesel številne novosti, ki pa v praksi še niso v celoti zaživele. Prevedbeni zakon, zato vključuje ukrepe za poenostavitev postopkov, avtomatsko pridobitev pravic, zmanjšanje birokracije in zagotavljanje tehničnih pogojev za izvajanje storitev. Po zaključeni razpravi je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Sprejeti amandmaji pa so vključeni v dopolnjen predlog zakona.