Spoštovana predsednica odbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

V čast mi je, da se vam lahko danes predstavim kot kandidatka za ministrico brez resorja zadolženo za digitalno preobrazbo. Najprej bom začela nekaj besed o sebi. Rojena sem v majhnem mestu na vzhodu Makedonije. Stara sem 36 let. V Mariboru oziroma v Slovenijo sem se preselila leta 2002, ko sem prejela štipendijo za program mednarodna matura. Dodiplomski in podiplomski študij sem zaključila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru. Po diplomi sem kot mlada raziskovalka iz gospodarstva delala v podjetju Iskratel – telekomunikacijskem podjetju, ki ima sedež v Kranju. Takoj po doktoratu, ki sem ga opravila natančno 9 let in en dan nazaj, sem se zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Letos sem postala prva ženska izredna ženska profesorica na katedri za informacijsko-komunikacijske tehnologije, poleg tega vodim tudi digitalno inovacijsko stičišče 4PDIH. Od februarja 2018 do oktobra 2019 sem bila tudi direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije. Med 2014 in 2016 sem bila direktorica Zavoda Razum, to je zavod Univerze v Mariboru, ki je izvajal projekt DEMOLA Slovenija, ki je imela sedež v Mariboru in je bila del mednarodne mreže DEMOLA, ki so jo OECD in Svetovna banka priznale kot najboljšo prakso za oblikovalce inovacijske politike. Sama koordiniram več nacionalnih in evropskih projektov, ki jih financira Evropska komisija in tudi različne druge mednarodne organizacije, vsi ti projekti pa temeljijo, so na področju uporabe novih digitalnih tehnologij za inovacije in trajnostni razvoj skupnosti. Moje delo se osredotoča predvsem na odprtega inoviranja, soustvarjanja, k človeku osredotočenega načrtovanja in seveda digitalizacije za trajnostni razvoj skupnosti. Sem del mednarodne skupine raziskovalcev iz cele Evrope, ki smo razvili metodologijo za merjenje in spremljanje družbene, ekonomske in okoljske donosnosti naložb digitalnih produktov in storitev. Bila sem tudi prva predsednica združenja IEEE – Ženske v inženirstvu Slovenija. Močno si prizadevam za povečanje mladih, še posebej žensk da se v čim večjem številu pridružijo k študiju tehnike, da bodo potem tudi ostali aktivni v svojem sektorju, torej da ne zapustijo sektor potem, ko pridobijo ustrezno izobrazbo, in tudi da si prizadevajo za vodilna mesta na tem področju. Kot taka sem bila ena izmed 50 žensk na vodilnih položajih na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki sem bila izbrana za udeležbo v večregionalnem projektu Nič več skrita, ki ga financira zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike. Leta 2018 sem bila ena od kandidat za inženirko leta, v letošnjem letu pa sem bila tudi kandidatka za Slovenko leta. Sem prva predstavnica Slovenije v Global Young Academy in kot predstavnica Global Young Academy sem članica European Research Area v ALLEA, kar je kratica za All European Academies. Sem ena izmed štirih ustanoviteljic združenja za promocijo znanja žensk Ona ve. V preteklosti sem bila članica upravnega odbora ARRS, tj. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, trenutno sem pa članica strokovnega sveta Zavoda za zaposlovanje in članica odbora mednarodne organizacije Forum Synergies. Poleg vsega tega vedno ponosno povem, da sem tudi mala šoloobveznega otroka.

O mojem delu. Na fakulteti za elektrotehniko poleg pedagoških obveznosti, poleg mentorstvo dodiplomskim, podiplomskim kandidatom večinoma izvajam različne evropske projekte. V preteklosti sem pridobila financiranje za skoraj 2 milijona evrov. Vsi ti projekti so namenjeni za trajnostni razvoj mest in skupnosti in seveda za plače mojih sodelavk in sodelavcev. Omenila sem tudi, da vodim digitalno inovacijsko stičišče 4PDIH, kar je partnerstvo med Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Skupnost občin Slovenije. V našem digitalnem inovacijskem stičišču ozaveščamo o pomenu digitalizacije, torej veliko delamo na popularizacijo digitalizacije, nudimo podporo pri razvoju digitalnih znanj in veščin in pomagamo odločevalcem pri oblikovanju ustreznih politik za digitalizacijo tako na lokalnem, nacionalnem kot tudi evropskem nivoju.

Preden nadaljujem o digitalizaciji in digitalni preobrazbi, bi želela čisto na kratko pojasniti te pojme, kaj točno pomenijo. Ker pogosto v javnosti prihaja do raznih zmot in zaradi tega tudi mogoče do kakšnih dvomov.

Digitalizacija podatkov in informacij v prvi osnovni fazi, ki je seveda pogoj za digitalno preobrazbo, ki si jo mi želimo narediti v naši državi gre najprej za pretvorbo podatkov iz analogne v digitalni obliki torej podatki, ki jih imam tukaj na papirju, da jih lahko v neko elektronsko obliko, da jih lahko spravimo recimo na računalniku, na spletu, da lahko, potem te podatke ne samo, da jih shranjujemo, da jih lahko obdelujemo recimo, da pripravljamo razne zbirke podatkov.

Naslednja faza pride do digitalizacije postopkov. Ko enkrat imamo digitalizirane podatke, potem jih lahko porabimo za preoblikovanje različnih procesov kot na primer plače, razne nabave, obdelava vlog in tako naprej. In pridemo do zadnjega koraka, ki si ga vsi želimo to je digitalizacija družbe oziroma digitalna preobrazba, ki pa predstavlja preoblikovanje strateške usmeritve tako organizacij kot družbe. Najprej potrebujemo digitalizirane podatke, potem gremo v postopke in potem gremo v organizacijski nivo in to pomeni sprememba celotne kulture.

Kaj točno za nas pomeni zame in digitalne inovacijsko stičišče? Digitalna preobrazba. Vedno poudarjamo, da digitalna preobrazba mora biti usmerjena k človeku. Torej digitalna preobrazbo ne delamo, zaradi tega, ker nekaj nam omogočajo tehnologije, ampak ker človek ima neke potrebe in potem mi te tehnologije samo izkoristimo, za to recimo, da dvignemo učinkovitost, da bolj pametno odločamo na podlagi podatkov, potem da imamo bolj kakovostno življenje, delo in kot že omenjeno trajnostni razvoj družbe. Za ta naš vidik v digitalno inovacijskem stičišču smo v lanskem delu prejeli tudi nagrado s strani / nerazumljivo/, kjer so vključene organizacije kot so Unesco, potem / nerazumljivo/ in tako naprej in v kategoriji etične dimenzije informacijske družbe smo prejeli nagrado Digital Champion. Naše delo je bilo prepoznano tudi na svetni ravni.

Sedaj, zakaj politika glede na to, da sem delala v gospodarstvu, da se delala na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani? Moje izkušnje s kreiranjem politik so predvsem preko evropskih projektov. Sodelovala sem z Evropsko komisije v različne delovne skupine, sodelovala sem pri pripravi dolgoročne vizije v evropskem podeželju na temo digitalizacije. Vsi ti projekti, ki sem jih že omenjala posebej recimo Interreg Europa, ki je glavni cilj programa pravzaprav je izboljšati politike regionalnega razvoja z izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Tako, da čeprav v preteklosti mogoče nisem bila vključena v neke politične funkcije izkušenj s kreiram politik imam.

Kje smo trenutno v Sloveniji na področju digitalizacije? Najboljši merilec stanja je indeks digitalnega gospodarstva in družbe, ki ga mogoče širše tudi vi poznate kot indeks DESI. Leta 2021 verjetno ste opazili, da je Slovenija, kar hitro napredovala prej smo zaostajali, potem smo pa bili nad evropskim povprečjem. Tukaj bi samo poudarila, da je prišlo do sprememb metodologije, ki jo je potrebno tudi upoštevati. V lanskem letu je Evropska komisija prilagodila DESI tako, da bi odseval dve glavni pobudi politike, ki bosta v prihodnjih letih vplivali na digitalno preobrazbo v Evropi in to so mehanizem za okrevanje in odpornost po eni strani ter kompas za digitalno desetletje. Kot rečeno Slovenija je trenutno na 13. mestu in se nahaja nad evropskim povprečjem. Merilo štiri različne faktorje. Prvi je človeški kapital. Pri človeškem kapitalu gledamo kakšne so digitalne kompetence prebivalk in prebivalcev Slovenije in tukaj v Sloveniji imamo malenkost nižje odstotek prebivalstva, ki ima vsaj osnovne digitalne spretnosti znanja, ki je malenkost nižje kot evropsko povprečje torej 55 odstotkov slovenskega prebivalstva ima vsaj osnovne kompetence medtem, ko v Evropi imamo 56. Sedaj mogoče se vam bo zdelo, da to ni toliko problematično, ampak glede na to, da digitalni kompas si prizadeva, da bomo do 2030 imeli vsi Evropejci vsaj torej vsaj 80 % Evropejcev bo moralo imeti vsaj osnovna znanja in spretnosti. Po tem vidimo, da tukaj imamo še veliko dela. Več kot osnovne digitalne spretnosti in znanja v Sloveniji ima 31 %, kar je ena kot tudi evropsko povprečje. Mogoče kot zanimiva številka, da podjetja, ki izvajajo usposabljanja za IKT, je višje kot evropsko povprečje, in sicer 26 % medtem ko v Evropi imamo 20 %. Žalosti me, da v preteklosti, ko smo merili ta indikator strokovnjakinje za ITK, smo bili v Sloveniji nad povprečjem, zdaj pa smo zaostali in smo, recimo, slabši kot ostale članice v Evropi.

Naslednji indikator je povezljivost. Pri povezljivosti Slovenije je od nekdaj nad evropskim povprečjem. In čeprav se zavedamo, da obstaja še marsikateri kraj v Sloveniji, ki nima dostopa do interneta, vseeno če pogledamo, kako je to v Evropi, vidimo, da smo dokaj dobri, saj splošna razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav imamo pokritost 80 %, medtem ko je v Evropi 77 %. Pri svojem delu z evropskimi projekti poznam, kakšno je tu stanje tudi recimo na Finskem, na Švedskem in glede na njihova geografska lega in tudi karakteristik imamo v Sloveniji res dobro pokrito, moramo pa si prizadevati, da ima res vsak prebivalec in prebivalka dostop do interneta tudi v naprej. Kar je tisto, kar je zaskrbljujoče, je to, da te res širokopasovne povezave oziroma ki omogočajo visoke hitrosti in tudi recimo pač ki omogočajo velik prenos podatkov, smo pod evropskim povprečjem, čeprav recimo to osnovno širokopasovno povezavo pa je dobra.

Vključevanje digitalne tehnologije. Tukaj predvsem gledamo, kako se izkažejo naša podjetja. Mala in srednja podjetja z vsaj osnovno ravnjo digitalne intenzivnosti v Sloveniji imamo 68 %, medtem ko je v Evropi 60 %. Torej smo malenkost kot evropsko povprečje, je pa zaskrbljujoč podatek, da na področju velepodatkov oziroma big data kot jih večina pozna, v Sloveniji velepodatke uporablja zgolj 7 % podjetij medtem ko v Evropi 14 %. Zakaj je to zaskrbljujoče? Zaradi tega, ker velepodatki so tudi osnova potem za razne tehnologije kot so umetna inteligenca, učinkovito odločanje in tako naprej. Tako, da tukaj bo zagotovo treba nekaj narediti na tem področju. Mene pa osebno zelo veseli, da ko gre za IKT za okoljsko trajnost, je v Sloveniji odstotek bistveno boljši, torej 74 % podjetij, če primerjamo proti Evropi, kjer je samo 66 %. In potem, da smo zelo dobri recimo pri e-računu. »Zelo dobri«, boljši kot ostali v Evropi, kjer uporablja samo 32 % podjetij, medtem ko pri nas 58 %.

Digitalne javne storitve. Sama večkrat poudarjam, da to je ena izmed prioritet, da imamo čim več javnih storitev digitaliziranih in čim več prebivalk in prebivalcev, ki bodo usposobljeni, da bodo uporabljali te javne storitve. V Sloveniji imamo uporabnikov e-uprave 77 % uporabnikov interneta, medtem ko v Evropi je 64 %. Pogosto v javnosti slišimo, da nihče ne uporablja e-uprave, kar očitno ta podatek ne drži. Ampak če ste opazili, sem omenila 77 % uporabnikov interneta, torej imamo v Državi še kar nekaj prebivalstva, ki sploh ne uporablja interneta.

Zdaj pri podjetjih mogoče samo še na kratko, kaj je ključna težava. Ključna težava so kadri zaradi tega, ker jih ni, ker pač ne pridejo do ustreznih kadrov. In pri malih in srednjih podjetjih so tudi finančne spodbude.

Kaj je bilo narejeno do sedaj in kakšni so ključni izzivi. S svojo ekipo ne želimo rušiti, kar je bilo narejeno dobro do sedaj. Tako, da bomo skrbno pregledali vsega dela ukrepov strateškega sveta, vse sprejete strategije, ki so jih pač naredili na posameznih resorjih. Saj veste, da digitalna preobrazba je horizontalno področje, tako da ni bila obravnavana zgolj recimo na službi vlade ali na Ministrstvu za javno upravo, ampak tudi ostala ministrstva so delala na tem. Tako, da ključni za nas vsekakor nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, potem strategija digitalne transformacije, ki so jo naredili na Ministrstvu za gospodarstvo,: strategija digitalnih javnih storitev, ki so jo naredili na Ministrstvu za javno upravo, digitalna Slovenija 2030 in nacionalni načrt odzivanja na kibernetske incidence. Torej, pogledali bomo kaj je bilo narejeno, kakšni so bili ukrepi, kaj je bilo narejeno v redu, kaj je treba dopolniti in kaj je treba narediti čisto od začetka. Poskrbeli bomo z izpolnjevanjem obveznosti do Evropske komisije, saj imamo par kritičnih zadev. Med njimi vsekakor je Zakon o elektronskih komunikacijah, potem je tudi direktiva o odprtih podatkih, poskrbeli bomo za izvedbo aktivnosti, ki niso bile izvedene v preteklosti, recimo ta nesrečni razpis za pametna mesta in skupnosti na katerega so občine čakale 7 let in potem ni bilo nič od tega. In pogledali recimo ravno ta skupina, ki je bila imenovana za uresničitev tega nacionalnega programa za spodbujanje razvoja in uporabi umetne inteligence, čeprav so bile skupine imenovane, se nikoli niso sestale in mi bomo poskrbeli, da bo to dejansko izvedeno.

Zdaj, kaj je vizija za naprej? Izhajali bomo od tega kar je v Evropi. Tukaj je zagotovo vodilo evropski digitalni kompas. Pri evropskem digitalnem kompasu poudarek dajo na digitalne kompetence, torej da mora biti naše prebivalstvo digitalno usposobljeno, potem varni, učinkovite in trajnostne digitalne infrastrukture. Vsak mora imeti povezavo do interneta. Digitalna preobrazba podjetij. Tukaj mogoče do leta 2023 bi morala tri od štiri podjetij uporabljati storitve računalništva v oblaku, vele podatke. Če se spomnite, sem prej omenila, da v Sloveniji je ta številka zgolj 7 %, tako da tukaj bo treba kar narediti veliko. Umetna inteligenca pri nas je trenutno 33 % in več kot 90 % malih in srednjih podjetij bi moralo doseči raven digitalne invazivnosti, pri čem je pri nas zgolj 68 %. Digitalne javne storitve. Vse ključne javne storitve morajo biti na voljo na spletu in vsi prebivalci in prebivalke jih morajo znati uporabljati.

Kaj so prioritete, kar je tudi zapisano v koalicijski pogodbi. Zagotovili bomo digitalno usposobljeno prebivalstvo in kar je za nas ključnega pomena, zmanjšali digitalni razkorak. Digitalni razkorak na vseh nivojih, geografsko, po spolih, po starostih, tudi recimo po materialnem statusu, vsak mora imeti možnost, da uporablja, najprej povezave in potem seveda javne storitve, vse prednosti ki jih ima digitalizacija. Prizadevali si bomo za zagotavljanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij za socialno ogrožene skupine ter motivacij tudi mladih žensk za poklice v informacijski-komunikacijski tehnologiji in znanosti. Večkrat sem danes omenila, da imamo težave s kadri, zato Slovenija mora postati privlačna država za visoko usposobljene strokovnjake na digitalnem področju. Pri tem niso davki, ki bodo naredili to, da bo država postala privlačna za visoko usposobljene strokovnjake, ampak strokovnjaki morajo prepoznati dovolj poklicnih izzivov ter zadostno oziroma dobro kakovost bivanja, da ostanejo v Sloveniji in da jo ne zapuščajo, recimo tako kot jo jaz ne zapuščam.

Potem poskrbeli bomo za ustrezno in dostopno digitalno infrastrukturo vseh gospodinjstev. Razvijali bomo infrastrukturo, ki bo omogočala hiter prenos podatkov ne glede na lokacijo. Zagotovili bomo visoko stopnjo digitaliziranosti javnih storitev, upoštevali bomo pravilo »za podatke se vpraša le enkrat«. Če enkrat vnesete vaš podatek, potem ne glede na to katere storitve boste uporabljali, na kateri urad boste šli, ne bo več potreba poteka.

Spodbujali bomo tehnologije prihodnosti. Tukaj namenoma ne želim omenjati tehnologij, ker v tem svetu se spremembe dogajajo zelo hitro. To samo pomeni, da bomo sledili tem spremembam in jih bomo spodbujali in bomo krepili naložbe z merljivimi učinki za družbo. Poskrbeli bomo za ustrezen nivo varnosti ter zasebnosti na internetu. Zame je zelo pomembno, da bomo preprečili zlorabo masovnega nepooblaščenega zbiranja ter prodaje podatkov in rabo biometričnih informacij za izvajanje represivnih nalog. Vzpostavili bomo civilni nadzor nad vsako uporabo nadzornih tehnik še posebej uporabljenih za varnostnih namen. Ko gre za digitalno preobrazbo podjetij preko namenskih razpisov bomo podpirali digitalno preobrazbo inovativnih slovenskih podjetij cilje pa sem že omenila prej bomo izhajali iz digitalnega kompasa bomo izhajali iz priporočil OECD Evropske komisije in tako naprej. Glede na to, da nič od tega ne bo možno, če ne bomo uredili regulatornega okvira za učinkovito digitalno preobrazbo družbe bomo aktivno sprejemali zakonodajo, ki bo onemogočala izvajanje tehničnega ali pravnega nadzora nad spletno infrastrukturo tako s strani države kot s strani korporacij z namenom omejevanja povezljivosti. Spremenili bomo tudi zakonodaji, ki bo celovito uredila učinkovito uresničevanje svobode interneta še posebej varovanje pravic uporabnikov do zasebnosti.

Poudarek velik bo na zdravstvu. Pri zdravstvu bomo uvedli digitalna orodja bomo posodobili obstoječe sisteme. Ne bomo vse rušili, ampak bomo pogledali kateri sistemi so uporabljeni jih bomo posodobili in kar je bistveno te sistemi morajo postati interoperabilni. Podatki morajo postati interoperabilni, zato recimo, da bomo lahko, potem čim boljše tudi delovali na področju zdravstva. Poudarek bo definitivno na podatkih. Slovenija je recimo uspešna na področju odprtih podatkov, saj se pri DESI nahaja na 9. mestu, je predvsem nad evropskim povprečjem, ampak jih bomo spodbujali še naprej.

Kakšen je načrt? Analiza stanja na vseh področjih na področju zdravstva, gospodarstva, izobraževanja, občin in lokalne skupnosti. Pogledamo kaj imamo, kaj deluje, zakaj ne deluje in kako je treba stvari urediti. Potem, popularizacija elektronskega poslovanja za državo tako s strani podjetij kot s strani državljank in državljanov in ureditev elektronskega podpisa povsod torej ta elektronski podpis je nekako osnova za elektronsko poslovanje za državo. Spodbujali bomo elektronsko participacijo državljank in državljanov, pogledali bomo možnosti tudi za izvedbo e-referendumov, e-volitev na sploh vseh participativnih postopkov s strani državljank in državljanov.

Glede na časovni in finančne okvire bomo postavili jasne prioritete in določili merljive kazalnike. Vsi ti kazalniki in prioritete bodo tudi transparentno predstavljeni. Transparentno bomo vse to beležili in z javnostjo delili podatke o napredku tako, da državljani in državljanke ves čas morajo imeti vpogled v tem kaj je bilo narejeno, v kakšnem stanju je in če kaj ni bilo narejeno zakaj je tako.

Lotili se bomo tudi sovražnega govora na spletu. Za marsikaterim kandidatom oziroma kandidatko za ministrico smo se o tem pogovarjali. Prizadevali si bomo, za to kar je nelegalno in kar se ne izvaja v fizičnem okolju, da ne sme biti tudi na spletu torej v tem elektronskem okolju.

Katera ekipa, s katero bom delala? Imam to srečo, da z Direktoratom za informacijsko družbo in Direktoratom za informatiko sem delala tudi v preteklosti, saj smo sodelovali pri različnih evropskih projektih tudi različnih projektih doma tako, da del te ekipe poznam in sem zelo vesela, da bomo sedaj lahko delali v malenkost spremenjeni strukturi. Del ekipi bom pripeljala tudi s seboj saj imam dobro ekipo na Fakulteti za elektrotehniko tudi v digitalno inovacijskem stičišču tudi s strani Skupnost občin Slovenije, ker nam je pomembno, da imamo ta stik z lokalnimi skupnostmi in recimo imamo odlično mrežo tudi v mednarodnem okolju torej to so naši strokovnjaki, ki delujejo v mednarodnem okolju oziroma strokovnjaki, ki bodo pripravljeni, da pomagajo tudi nam.

Da bomo lažje izpeljali vse to, kar sem že omenila, da je digitalizacija zelo horizontalno področje. Želimo si s kolegi, da se skupaj z ostalimi ministri in ministricami dogovorimo za tako imenovane digitalne skrbnike na posameznih ministrstvih za lažjo koordinacijo in predvsem za implementacijo vizije in politik, ki jih bomo kreirali.

V zaključku bi spomnila na besede predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, ki je 25. 5. 2022 povedal, da je izpostavil družbo znanja in povedal začne se z digitalizacijo, povezljivostjo sistemov, potem dobimo dostop do informacij. Zaradi vidljivosti informacij pa vemo, kaj počnemo. Saj brez tega tavamo v temi. Zaradi digitalizacije sem sama prišla v Slovenijo. Sem dobila informacije in potem na osnovi tega znanja tako sem dobila najboljšo izobrazbo in sem lahko danes tukaj, kjer sem. Dostop do podatkov, informacij so meni osebno pomagali veliko pro dosedanjem delu in življenju in želim si, da bo to tako za vse prebivalke in prebivalce tudi v Sloveniji.

Predsednica Evropske komisije, ko so predstavili novi program, je povedala: Danes predstavljamo svoje ambicije za digitalno prihodnost Evrope. Zajemamo vse od kibernetske varnosti do kritičnih infrastruktur, od digitalnega izobraževanja do znanj in spretnosti, od demokracije do medije. Želim si, da digitalna Evropa odraža najpomembnejše evropske vrline – odprtost, pravičnost, raznolikost, demokratičnost in samozavest. Sama pa si želim, da enake vrline, ki sem jih ravnokar naštela, torej odprtost, pravičnost, raznolikost, demokratičnost in samozavest odraža tudi digitalna Slovenija. Izvršna podpredsednica za Evropo pripravljeno na digitalno dobo Margrethe Vestager je dejala: Vsem državljanom, vsem zaposlenim in vsem podjetjem želimo omogočiti poštene priložnosti, da izkoristijo digitalizacijo. To lahko pomeni varnejšo vožnjo in manj onesnaževanja zaradi povezanih avtomobilov ali celo reševanje življenje s postopki za medicinsko slikanje, podprtimi z umetno inteligenco, ki zdravnikom omogočajo zgodnejše odkrivanje bolezni kot kdaj koli prej. Ko gre za digitalno preobrazbo sama pogosto povem, da je veriga tako močna kot je najšibkejši člen. Sem že prej omenila, da si bomo poskušali za zmanjševanje digitalnega razkoraka in zato moramo tudi v Sloveniji pomagati sem državljanom, vsem zaposlenim, vsem podjetjem ne glede na to, iz katerega sektorja prihajajo, vsem organizacijam in tudi vsem občinam poštene priložnosti, da izkoristijo priložnosti, ki jih prinašajo digitalne tehnologije in digitalna preobrazba. Nenazadnje komisar za notranji trg Thierry Breton je dejal: V naši družbi nastaja velikanska količina industrijski in javnih podatkov, ki bodo spremenili, kako proizvajamo, trošimo in živimo. Želim si, da bi imela evropska podjetja in naša številna mala in srednja podjetja dostop do teh podatkov in ustvarjala vrednost za Evropejce tudi z razvojem aplikacij umetne inteligence. Situacija, s katero se soočamo danes, je najboljši pokazatelj, da mora Evropa postati tehnološko suverena. Ne smemo biti odvisni ne od Kitajske ne od Združenih držav Amerike. Pri tej tehnološki suverenosti morajo sodelovati tudi slovenska podjetja. In ne samo kot podizvajalci, kar je pogosto v Sloveniji, in uporabniki tehnologij, ampak tudi kot ustvarjalci novih tehnologij in storitev in si zagotovijo gospodarsko konkurenčnost, ki jo nujno potrebujemo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. V primeru, če bom danes izvoljena, si bom prizadevala za dostop do visoko kakovostne povezljivosti, za zadostnih digitalnih znanj za vse prebivalke in prebivalce Slovenije, uporabniku prijaznih in nediskriminatornih javnih storitev in na splošno zagotoviti za to, da se enake pravice, ki veljajo zunaj spleta, v celoti uveljavijo tudi na spletu. V primeru, če bom izvoljena, bom kot ministrica delovala tako kot mora delovati tudi sama digitalizacija – bom dostopna, odprta, zanesljiva, učinkovita in predvsem človeku prijazna.

Hvala lepa.