Spoštovana predsednica, državni sekretar, predstavnik Državnega sveta, kolegice in kolegi! Hvala za besedo. V mnenju oziroma v obrazložitvi predloga spremembe zakona je kot razlog za porast sive ekonomije navedena prehranska draginja in energetska draginja. Jaz osebno mislim, da to ni pravi razlog. Ampak če že je razlog zelo agresivna davčna politika nove Vlade. To je po moje glavni razlog, da bo nekdo začel razmišljati o izogibanju plačila davščin.

In če se vrnem zdaj malo na začetek oziroma v leto 2016, ko je takratna Vlada uvedla tako imenovano fiskalizacijo računov, ja, dejstvo je bilo, da je bila siva ekonomija velik problem v Sloveniji in da je bila to ena od rešitev, ki se je izkazala, se pravi fiskalizacija računov, ki se je izkazala za dobro. Sam sem takrat kot podjetnik sodeloval pri uvedbi tako imenovanih davčnih blagajn oziroma implementaciji informacijskih sistemov v podjetja, mala, mikro in srednja podjetja. In moram reči, da sem se srečeval z zanimivimi situacijami oziroma z idejami, kako se temu izogniti. Jaz lahko primerjam to situacijo s sprejemom protikadilskega zakona, ko na začetku je bilo rečeno, da bo gostinstvo propadlo. Tukaj je bila tudi podobna zgodba. Podjetja so navajala razno razne razloge. Dejstvo je, da je bil to nek določen strošek takrat za ta podjetja, ampak stvar se je prijela, zaživela. In jaz lahko iz lastnih izkušenj tudi še kot podjetnik ali pa zdaj kot samo kot kupec rečem, da se praktično ne srečam s situacijo, da prodajalec ne bi ali pa ne bi želel izdati računa.

Mene je že takrat zmotila, bi rekel, ta odgovornost kupca, da mora zahtevati račun. Po mojem mnenju je, se pravi, izdaja računa je odgovornost prodajalca. Moja oziroma naloga ali pa dolžnost kupca je pa pač, da storitev ali pa blago, ki ga pač dobi plača. To je…, ne pa, da sem jaz kot kupec nek inšpektor oziroma nek organ, ki se borim proti tej sivi ekonomiji.

Čas je šel naprej, kot sem rekel, stvari so se prijele. Prejšnja Vlada je ocenila, da z davčno politiko, ki jo je vodila, se zmanjšuje tudi želja pravnih subjektov po izogibanju davkov. Zdaj, vi ste navedli, da je v letu, da ste pogledali statistične podatke in da je v letu, mislim da 2022, da je bilo še zmeraj bistveno manj izdanih računov kot v letu 2019. Ta navedba je po moje malo splošna, no. Glejte, Furs kot tak ima dejansko podatke o vseh izdanih računih. In z določenimi algoritmi, z določenimi presejalnimi testi, bom temu rekel, se hitro da ugotoviti ali pa najti pravni subjekt, ki je recimo v letu 2019 izdal, ne vem, N število računov, v letu 2022 pa bistveno manj in se da tudi hitro najti razlog oziroma ugotoviti ali je razlog dejansko izogibanju davščin ali pa kakšen drug razlog. Tako, da jaz mislim, da v tej, v tej fazi bi tukaj mogel FURS biti tisti, ki bi iskal te tako imenovane sive ekonomiste. Tudi sam ta nadzor, ko ti prideš iz trgovine, pa inšpektor od tebe zahteva račun. Ta isti inšpektor lahko vstopi v trgovino pa reče: »Glejte, dajte mi račun od tega gospoda, ki je šel zdaj ven.« Se pravi, ni čisto nobenega razloga, da mene tam zaustavlja, pa da zahteva od mene račun. Glejte, čisto iskreno, jaz ko grem na kavo, ko grem po, ne vem, glavo solate, po žemljico, mene račun ne zanima, jaz pač plačam in to odnesem. Me pa zanima, ko plačam, bom mogoče rekel, nek tehnični izdelek ali pa neko storitev, za katero se lahko izkaže, da jo bom v določenem času zaradi nedelovanja ali pa zaradi neustrezne storitve reklamiral, takrat pa mene ta račun zanima. In tako kot ste vi prej rekel, veliko situacij, tudi jaz, če se spet ponovim, kot podjetnik sem jih imel, ko je stranka prišla je rekla: »Račun mi pošlje na mail.« Zato ker jaz, ko imam račun na mailu, ga bom čez eno, dve, tri leta, če ga bom rabil, če ga ne bom zbrisal, seveda ga bom našel papirnatega, vprašanje, če bom toliko vesten, da ga bom založil oziroma dal v neko mapico in ga takrat ven potegnil. Tako, da vi ste zdaj tukaj sicer navedel, da lahko oziroma če začnem tako, se pravi, ko pridem jaz iz trgovine ni rečeno, da imam možnost pokazati ta elektronski račun, nimam telefona, bil sem recimo, ne vem, sem službeno nekaj kupoval, pa bom dobil na nek drug mail ta račun. Podjetja imajo, v mnogih primerih imajo posebne maile samo za sprejemanje računov in tako naprej. Tako, da teh situacij je ogromno in v tej fazi bi pričakoval, če smo, veliko govorimo o digitalizaciji, ampak ko pridemo do sprejema nekega zakona, na to digitalizacijo pozabimo, tudi o zelenem prehodu, o varovanju gozdov in tako naprej bi lahko govorili. Tako, da nam bi oziroma vam kot predlagatelju zakona bi mogel biti cilj, da se te naše smernice, ki sem jih prej navedel oziroma naši cilji, da se tudi pri takih stvareh upoštevajo in da je tudi zakon, bi rekel, jasno napisan, saj je tudi že Zakonodajno-pravna služba na to opozorila, no, da kar se tiče elektronskih računov je stvar malo, bi rekel, malo nedorečeno, vi ste dal sicer zdaj tukaj neko razlago, ampak zakonsko to jaz mislim, da ni jasno podprto. Po drugi strani bi se pa po mojem morali vedno ozirati oziroma tudi vi ste v svojem predlogu navedli različne države, kako je v različnih državah kar se tiče obveznosti sprejema računa, ampak v večini primerov, ki ste jih sami navedli, te obveznosti do kupca ni, se pravi, v večini primerov kupec ni dolžan zahtevati oziroma imeti račun, ko pride ven iz določenega prostora poslovnega subjekta. Tako, da jaz bi dejansko želel, da stremimo k temu, da smo primerljivi s sosednjimi državami in če se vrnem na začetek, davčna politika je zelo pomembna, kar se tiče razmišljanja kupcev, če je davčna politika prijazna, dobro, nikoli ne bo dovolj prijazna, ampak vsaj primerljivo prijazna, potem davčni subjekti tudi ne bodo razmišljali o temu, če pa tako kot v vašem primeru oziroma v primeru te Vlade ta davčni primež zaostrujete, potem pa bo prihajalo do tega, glejte, jaz vam iskreno povem, se še vedno v podjetniških krogih gibljem in marsikdo reče, pravi jaz tega ne bom plačeval. Tako, da jaz absolutno te tega predloga ne bom podprl, ker mislim, da dosedanja ureditev je, vi ste prej omenil, da mislim, da ste se izrazili, da da je bilo, da je bila s prejšnjim zakonom odpravljena, mislim, tako ste rekel, kot da je bil celoten ta sistem davčnega potrjevanja, spremenjeno je bilo samo to, da ti nisi bil dolžan oziroma nisi bil dolžan tega računa imeti pri izhodu, lahko si ga zahteval, če ga pa nisi rabil, ga pa pač nisi imel, samo to je bila sprememb. In jaz še enkrat povem, jaz v tem času nisem zasledil, se pravi, podjetja, ki ali pa neke storitvene dejavnosti, ki so to fiskalizacijo uvedle. Glejte, že sama fiskalizacija kot, saj najbrž še dobro poznate, tam je neka sledljivost, neke zaporedne številke in tako naprej in zelo hitro ujameš nekoga, ki hoče, kaj mimo tega narediti. Tako da, jaz mislim, da je bil dosedanji sistem povsem korekten, povsem prijazen do kupcev pa tudi zadosti velik filter, da se je lahko iskalo podjetja, ki so se temu izogibala. Tako da, jaz absolutno podpiram naše amandmaje in idejo, da ostanemo pri sistemu kot je bil in tega pač predloga vašega oziroma spremembe zakona ne bom podprl.

Hvala.