Ja, hvala za besedo.

No, Zakonodajno-pravna služba je v bistvu v svojem mnenju izpostavila dve zadevi, do katere se gospod državni sekretar v svoji uvodni predstavitvi že opredelil. Prva stvar je bila res, z vidika jasnosti je bilo opozorjeno, da se kopičijo naslovniki. Tako se v zakonu pojavljajo »kupec blaga«, »prejemnik storitve«, zaslediti je tudi »naročnika storitve« in zato smo nekako opozorili, da bi bilo z vidika jasnosti potrebno poenotiti to izrazoslovje. Zlasti je to na primer očitno pri 4. členu, ki ima naslov »prekršek kupca« in te lahko zmotno napelje na to, da prekrška prevzema naročnika storitve oziroma prejemnika storitve ni. Vendar, no, v uvodni predstavitvi je bilo to pojasnjeno. Tudi Zakonodajno-pravna služba ve, da gre za izrazoslovje, ki je povzeto iz Zakona o davku na dodano vrednost, vendar to ni razlog, da bi se ob morebitnih poseganjih v te, v druge zakone uveljavilo neko jasnejše izrazoslovje, saj bi se tudi lahko reklo, ne vem, da se opredeli kupca blaga, prejemnika storitve, pa se v nadaljevanju v zakonu potem uporablja enotni izraz kupec. Prav tako smo pa opozorili na to, kar ni jasno izhajalo iz zakona, na primer kako se izkaže prevzem elektronskega računa, se pravi, kako kupec, prejemnik storitve to izkaže takoj po odhodu iz poslovnega prostora, opozorilo je bilo pa dano, glede na to, da gre pri elektronskem računu za to, da je račun ravno tako ustvarjen v papirni obliki, vendar pa se potem kupcu posreduje, pošlje preko elektronske pošte in je bilo vprašanje, ali lahko kupec neposredno potem, ko zapusti lokal in ko je v postopku kontrole, lahko že izkaže prejem tega računa, se pravi, če lahko izkaže, da je ravnal skladno z zakonom, da ne bi bil kljub temu zakonsko skladnem ravnanju lahko kaznovan.

Hvala.