Predsedujoči, hvala. Poslanke in poslanci, predstavniki Vlade! Meni je pripadla danes ta čast, da lahko v imenu poslanskih skupin Gibanja svobode in Socialnih demokratov v uvodni predstavitvi na kratko predstavim predlog deklaracije o spominu na množični poboj z lakoto v Ukrajini.

V letih 2022 in 2023 mineva devetdeset let od holomodora ali velike lakote, ki se je zgodila leta 1932 in 1933 v Ukrajini. Holomodor je ukrajinska beseda, ki pomeni gladomor oziroma množični poboj prebivalstva z lakoto. Ukrajinska velika lakota je bila neposredna posledica sovjetske kmetijske politike, s katero se je izvajala hitra in neizprosna kolektivizacija kmetijstva. Namen te kolektivizacije kmetijstva pa ni bil le ekonomski, temveč tudi političen. Sovjetske oblasti so z načrtno in nasilno kolektivizacijo ukrajinskega kmetijstva želele zatreti tudi kakršnokoli obliko izražanja ukrajinske identitete. V tem času so komunistične sovjetske oblasti preganjale in izvajale nasilje nad vsemi posamezniki in ustanovami, ki so takrat predstavljali nosilce ukrajinske narodne in kulturne identitete. Podobno okrutne metode izvajanja kmetijske politike je sovjetska oblast uporabljala tudi v drugih delih Sovjetske zveze, kjer so prebivala ljudstva svojo lastno narodno identiteto, vse z namenom, da se zatrejo kakršni koli zametki neodvisnosti posameznih narodov.

Holomodor po svojem obsegu in tragičnosti predstavlja eno izmed večjih humanitarnih katastrof in zločinov zoper človečnost v 20. stoletju. Sovjetska oblast je namreč namerno in načrtno zaplenila vse pridelke žita in zaprla meje med takratnimi sovjetskimi republikami, zato, da bi Ukrajincem preprečila pobeg pred lakoto. Sovjetski režim je strateške zaloge žita, s katerimi bi lahko nahranilo celotno ukrajinsko prebivalstvo, raje izvažalo v tujino ali druge dele Sovjetske zveze. Da je v tem primeru res šlo za natančen poskus uničenja ukrajinskega prebivalstva priča tudi zgodovinsko dejstvo, da je centralna sovjetska oblast takrat pred mednarodno javnostjo zanikala obstoj velike lakote v Ukrajini in zavrnila vso ponujeno mednarodno pomoč s strani ukrajinskih skupnosti iz tujine in tudi Rdečega križa. Še več, zato, da bi sovjetska oblast prikrila množično umiranje ukrajinskega prebivalstva zaradi lakote je v sovjetski in mednarodni javnosti širila politično manipulativna sporočila ter za lakoto krivila ukrajinske kmete, ki naj ne bi bili dovolj produktivni pri pridelavi žita, zaradi česar naj bi primanjkovalo žita za prehrano vseh takratnih prebivalcev Ukrajine. S podobnimi zgodovinsko izkrivljenimi razlagami nadaljuje tudi trenutno vodstvo Ruske federacije, ki širi neresnice o teh hudodelskih dejanjih z namenom, da upraviči in pridobi podporo javnega mnenja v drugih evropskih državah za svojo vojaško agresijo nad Ukrajino. Ruske oblasti zavračajo ukrajinsko razlago zgodovinskih dogodkov s pojasnilom, da je bila ta velika lakota del širše lakote, ki je bila v tem času prisotna v srednji Aziji in Rusiji.

Konvencija Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida opredeljuje naslednja dejanja kot kazniva, storjena z namenom delnega ali popolnega uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine. Ubijanje članov skupine, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb članom skupine, namerno nalaganje življenjskih razmer, ki naj bi to skupino fizično v celoti ali delno uničile, izvajanje ukrepov za preprečevanje rojstev znotraj skupine ter prisilno premeščanje otrok ene skupine v drugo skupino. Prisilno kolektivizacijo kmetijstva v letih 1932 in 1933 ter nasilno in množično odvzemanje žita ukrajinskemu prebivalstvu in omejevanje svobodnega gibanja ljudi, ki so želeli ubežati pred lakoto, lahko zagotovo štejemo za namerna dejanja, s katerim se določeni skupini ljudi nalagajo, življenjske razmere, ki naj bi jo fizično v celoti ali delno uničili. Zaradi tega v Poslanski skupini SD in Svobode predlagamo sprejem deklaracije o spominu na množični poboj z lakoto v Ukrajini v letih 1932 in 1933.

S sprejemom deklaracije se bo tudi Slovenija pridružila skupini več kot 20 držav v Evropskem parlamentu in Evropskemu parlamentu, ki so že sprejele podobno deklaracijo o priznanju holodomora kot genocidnega dejanja. Številne države so tako že sprejele deklaracijo o holodomoru kot genocidnem dejanju zato, da bi izrazile solidarnost z ukrajinskim narodom, ki je trpel zaradi teh hudodelskih dejanj, ter da bi pomagale pri preprečevanju takšnih grozodejstev v prihodnosti. Poleg tega je sprejetje deklaracije tudi način, da ohranimo spomin na tragedijo in informiramo javnost o zgodovinskih dogodkih ter preprečimo širjenje izkrivljenih zgodovinskih dejstev v času, ko poteka ruska vojaška agresija v Ukrajini. Hvala.