Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Tudi na Ministrstvu za naravne vire in prostor omenjenega zakona ne moremo podpreti, saj ga v praksi ne bi bilo možno izvajati. Poleg tega pa je uporabljen pojem gradnje v tem predlogu preširok. Pa bi pojasnila, zakaj, do česa pravzaprav lahko pride pri takšnem določilu. Težko je namreč preveriti, katera stanovanja v objektu so bila v gradnji, še posebej, če upoštevamo, da pojem gradnje skladno z gradbenim zakonom obsega vse od vzdrževanja, rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, novogradnje, spremembe namembnosti in odstranitve objekta, skratka, vse to je gradnja. Ravno tako je treba upoštevati, da gradnja zajema tudi vse aktivnosti, se pravi, gradnjo opredelimo že v fazi pripravljalnih del pa vse do končne izgradnje objekta. Zato bi bili elementi za presojo upravičenosti v tem primeru zelo nedefinirani, presoja pa praktično nemogoča. Glede na to, da predlog tudi ni vezan na določeno dovoljenje ali vlogo v upravnem postopku graditve objektov, ta lahko obsega tako dovoljeno kot nedovoljeno gradnjo. S takšno spremembo zakona bi se tudi... mi menimo, da bi se s takšno spremembo zakona krog upravičencev do predplačila za obnovo stanovanj razširil za nedoločen krog oseb, predvsem pa obstaja nevarnost, da bi se v to skupino upravičencev uvrstili tudi investitorji, ki so šele začeli z gradnjo in jim dejanska škoda na stanovanju še ni mogla nastati, ali investitorji nelegalnih gradenj ter seveda tudi investitorji, ki bi gradili stanovanjske objekte za trg in ne bi reševali svojega bivanjskega problema. Predlog skupine poslancev bi tako reševal odškodnino za škodo povzročeno na premoženju investitorjev stanovanjskih objektov in ne njihovih osnovnih bivališč. Zato predlog bistveno odstopa od temeljnega principa obnove stanovanjskih objektov po poplavah in plazovih, ki je primarno namenjen sanaciji bivališč, v katerih lastniki tudi bivajo, hkrati posega v princip temeljnega Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ureja upravičenost do dodelitve sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč in izhaja iz zagotavljanja domovanja kot osnovnega prebivališča v primeru gradnje novih stanovanjskih objektov, ko so ti objekti še gradbišče. Takšne objekte ne moremo obravnavati kot potencialna bivališča, praviloma pa imajo njihovi investitorji osnovno bivanje zagotovljeno na drugem naslovu.

Zaradi zagotovitve čim hitrejše vzpostavitve primernih pogojev za bivanje in reševanje življenjskih stisk posameznikov je Vlada z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov avgusta 2023 zagotovila izredno socialno pomoč v višini 58 milijonov, preko Rdečega križa in Karitasa še dodatnih 10 milijonov in za predplačila fizičnim osebam 33 milijonov, seveda, zdaj s tem enim in pol milijonom skupaj torej dobrih 100 milijonov evrov. Poleg tega so za vse primere, kjer so stanovalci zaradi visoke stopnje poškodovanosti njihovih stanovanjskih objektov izseljeni, zagotovljeni stroški začasnega prebivališča do sanacije njihovih bivališč. Vlada je s tem uresničila pomemben korak pri zagotavljanju primernega bivališča vsem prizadetim v poplavah in plazovih iz avgusta 2023. Predplačila so praktično izplačana, Vlada pa že obravnava sanacijski načrt, ki bo podlaga za plačila iz sredstev državnega proračuna v višini celotnih upravičenih stroškov, tako da obdobje predplačil se s sprejemom tega sanacijskega programa tudi izteka.

V zvezi s predlogom bi ministrstvo izpostavilo tudi tehnično neizvedljivost predlogov v zvezi s predplačili, saj kataster nepremičnin nima vzpostavljene evidence gradbišč stanovanjskih objektov, ki še nimajo osnovnih identifikatorjev na primer hišne številke, kot tudi to, da ni uveljavljenega posebnega ugotovitvenega postopka, s katerim bi se ugotavljalo upravičenost gradnje glede na fazo gradnje in se pravi vrsto gradnje. Glede na peti odstavek 24. člena veljavnega Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč bo Ministrstvo za naravne vire in prostor za primere, ko je bil stanovanjski objekt že zgrajen, vendar zanj še ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, ki je od leta 2018 tudi pogoj za hišno številko in prijavo bivališča, ter ko je objekt nenaseljen in je možno bivanje dokazati po Zakonu o prijavi prebivališča te objekte že zajeli v program odprave posledic škode zaradi poplav, v katerem bodo vključeni vsi objekti, ki se jim bodo delila sredstva državnega proračuna za obnovo. Vzporedno bomo proučili tudi možnost spremembe in dopolnitve sistemskega Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je namenjen reševanju vseh naravnih nesreč na celotnem območju Republike Slovenije, ne samo na območju avgustovskega dogodka. Namreč, v pripravi so spremembe in dopolnitve Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerim bi se odpravile težave pri uveljavljanju pravic iz naslova odprave posledic teh naravnih nesreč. Proučujemo tudi prenos pozitivnih praks, pristopov in izboljšav iz obeh zakonov, se pravi iz Zakona o interventnih ukrepih in tudi iz Zakona o obnovi in razvoju, ZOPN, se pravi, v ta sistemski zakon, s cilji, da se izboljša obvladovanje in zmanjševanje škod, ki jih povzročajo naravne nesreče, zagotovi hitrejšo in bolj učinkovito pomoč ter zagotovi hitrejši postopek potrjevanja programa za odpravo posledic.

Toliko bi s strani Ministrstva za naravne vire in prostor.