Ja, hvala lepa.

Lep pozdrav vsem tudi z moje strani! Po avgustovskih poplavah je Državni zbor najprej, kot veste, sprejel novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, potem konec avgusta Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki je bil dva meseca kasneje noveliran in pred koncem lanskega leta decembra še Zakon o obnovi. V tej noveli, če lahko skrajšam, poplavnega zakona so se določila tudi določila glede zagotavljanja predplačil za obnovo poškodovanih stanovanj in stanovanjskih hiš tudi fizičnim osebam, ki so lastniki poškodovanih stanovanj. V enem izmed členov veljavnega zakona je kot pogoj za predplačila določeno, da je do predplačila upravičen lastnik stanovanjskega objekta, kjer je na dan 31. julija 23 imela prijavljeno stalno prebivališče vsaj ena oseba. Ocenjena škoda mora biti več kot 6 tisoč evrov, objekt ne sme biti predviden za nadomestno ali nadomestitveno gradnjo. In predplačilo je bilo določeno v višini 20 odstotkov ocenjene škode. Kot veste, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke takrat predlagali, da bi se glede na obsežnost teh škod in glede na zagotavljanje sredstev za čim hitrejšo popoplavno obnovo ta odstotek povečal na 40 odstotkov, vendar smo bili takrat v tem zavrnjeni. Ne glede na to pa se je ta ukrep izkazal kot eden izmed najbolj pomembnih pri zagotavljanju na eni strani pomoči tistim, ki so bili prizadeti, in na drugi strani seveda tudi pri hitrosti odprave posledic škode. In če upoštevamo, da je bilo zdaj v petih zahtevkih, mislim da je zadnjega v višini nekaj manj kot milijon pa pol ravno včeraj potrdila vlada, 7 tisoč upravičencem izplačanih 34 in pol milijona evrov, lahko ugotovimo, da je to sicer velika številka, da na drugi strani pomeni zelo, zelo veliko pomoč tistim, ki so si lahko hitreje odpravljali posledice, kar je pomembno iz številnih vidikov. Ko se je ta novela zakona sprejemala, je bilo tudi v razpravi izraženo pričakovanje, da bo pomoč namenjena tudi tistim, ki iz takih ali drugačnih razlogov niso imeli izpolnjenega pogoja uporabnega dovoljenja na dan 31. julija 2023. Pa je takrat prevladala bojazen, da bi preveč široka določba odprla možnost številnih zlorab in špekulacij. Zdaj v praksi se je pokazalo na terenu, da takih primerov ni veliko, jih je pa gotovo nekaj deset. In da gre za primere, ki po življenjski plati zahtevajo oziroma ljudje, ki so bili deležni poškodovanja teh objektov, pričakujejo enakopravno obravnavo, potem v nadaljevanju bom tri take primere prikazal, zaradi tega, da bomo lažje vedeli, o čem se pravzaprav danes pogovarjamo.

Torej, v Slovenski demokratski stranki menimo, da je z novelo tega zakona mogoče na eni strani zagotoviti pomoč tudi tem ljudem, ki so do te pomoči po našem mnenju vsekakor upravičeni in so samo zaradi nekih formalnih razlogov postavljeni na stranski tir in so njihove vloge za to pomoč zavrnjene in na drugi strani tudi menimo, da glede na poznavanje na terenu stvari in glede na sodelovanje z občinami, župani, in tako naprej, službo za poplavno obnovo, je mogoče tudi preprečiti to bojazen glede morebitnih zlorab. Mi menimo, da do tega ne more prihajati nikoli, ni stoprocentno. Tudi ko se je pomagalo v času covid krize, je bilo jasno, da bo kakšen tudi izkoristil tisto situacijo, ampak prevladalo je stališče, da zaradi 2 procentov ali pa treh primerov ne pomaga, 97 odstotkov ostalim ne bi bilo primerno. In nenazadnje obstajajo tudi mehanizmi za zavarovanje preprečevanja takih ali drugačnih nepravilnosti pri teh stvareh. Ampak, glejte, gre za neke take življenjske primere, ko gre za pomoč ljudem, ki so zaradi formalnih razlogov recimo skoraj že imeli na koncu pridobljeno uporabno dovoljenje, pa ga niso imeli. Če ni uporabnega dovoljenja po novi zakonodaji, kot veste, ni mogoče dobiti hišne številke in tukaj gre za neko formalno okoliščino, ki preprečuje povračilo oziroma izplačilo škode v teh primerih. Imamo primere teh ljudi in kot vse kaže iz teh podatkov, ki so jih pridobili naši poslanski kolegi iz teh območij, gre v veliki večini primerov za mlajše družine, gre za ljudi, ki so vzeli kredite na bankah zato, da so si zgradili domove, porabili zadnje prihranke. In potem je pač prišla ta vodna ujma, na eni strani uničila ves ta trud, na drugi strani pa zaradi tega, ker formalno niso zaključili s to gradnjo, niso upravičeni do pridobitve teh sredstev. Recimo, ocena je, da je v občini Mozirje nekaj deset takih primerov. Ampak če pogledamo še vsa ostala območja, verjetno ne gre za številko, ki bi presegala 50 primerov na območju celotne države. Torej, tukaj ne govorimo o desetih milijonih ali pa 30 milijonih evrov sredstev, ampak govorimo o nekaj milijonov evrih, ki bi jih bilo potrebno zagotoviti, in mislim, da tukaj finančni vidik te zgodbe ni težava. Zdaj, kot vidimo iz mnenja Vlade, ki zavrača to novelo našega zakona, ki govori o tem, da je treba tudi tem ljudem omogočiti dostop do te pomoči, tudi če nimajo hišne številke, gre pa nesporno za stanovanjske objekte, v katerih ali so, tudi če nimajo hišne številke, že prebivali ali pa bi prebivali v kratkem. To novelo Vlada zavrača z mnenjem, da gre za nedoločeno število primerov, da je to seveda ne more in ne sme držati, ker škoda se je popisovala, te evidence so znane, so jasne. Jaz sem prepričan, da vsak župan na svojem območju točno ve, koliko je takih primerov. Da ne govorim o službi, ki mora te podatke imeti. Torej to ni razlog. In drugi razlog, ki je bil nekako že takrat, ko se je ta zakon sprejemal, omenjen, glede morebitnih špekulacij, mislim, da tudi ni tisti, ki bi preprečeval pomoč tem ljudem. Tako da v tem odgovoru jaz vidim bolj nek administrativno birokratski odgovor, kako se nekaj, kar je potrebno narediti, kar je življenjsko, ne da narediti. Sicer Vlada potem v nadaljevanju pravi, da bo pripravila spremembo zakonodaje, da se to uredi. Danes vidim, da ste koalicijske poslanske skupine vložile nek predlog sklepov, ki napotuje na ureditev teh problemov, torej boste pač ta naš predlog zavrnili. Mi vseeno menimo, da bi bila najhitrejša ureditev, da pač ta predlog potrdite, v kolikor ga je potrebno. Na kakšen način popraviti, izboljšati, se ga lahko še popravi in izboljša in bo pomoč čim prej prišla v roke, ker v teh predlogih sklepov nimate tudi nobenih rokov, do kdaj naj bi se to zgodilo. Je pa vseeno, vidim, neka pripravljenost, da se ta problem reši, kar je dobro. Ne razumem pa, zakaj tega ne bi uredili prihodnji teden, ko je sklicana seja Državnega zbora, v sredo, na to temo in bi lahko ta zakon potrdili in ljudje bi zelo hitro prišli do pomoči.

Zdaj, v praksi to seveda pomeni, če gremo zdaj na ta formalističen vidik, da za objekt, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in je nesporno, da je ta stanovanjski objekt utrpel škodo, da lastniki teh objektov kljub temu niso upravičeni do predplačila za obnovo, niso upravičeni do povračila sredstev za obnovo teh objektov, ker niso imeli prijavljenega, kot sem omenil, na tem naslovu stalnega prebivališča. Hišna številka ni bila določena zaradi tega, bivališča ni bilo mogoče prijaviti, ni pa bila določena zaradi tega, ker ni bilo uporabnega dovoljenja. Naj povem ob tej priložnosti še to, da po prejšnjih zakonodajah, po zakonodaji, ki je bila sprejeta leta 2012 in je veljala nekaj let za enostanovanjske objekte, sploh ni bilo potrebno uporabno dovoljenje. In ta pogoj, da bi nekdo moral imeti uporabno dovoljenje za enostanovanjski objekt in da bi samo na tej osnovi lahko pridobil hišno številko, tega ni bilo. Zakon je takrat določal, da investitor, v kolikor pač želi to uporabno dovoljenje imeti, lahko da vlogo in ga ima, tisti pa, ki v tem ne vidi neke posebne potrebe, pa tega ni storil in s tem je bilo takrat olajšanih kar nekaj težav. Zaradi tega, ker uporabnega dovoljenja, kot veste, ne morete dobiti, če ni investicija zaključena, na primer, če objekt nima fasade, ni uporabnega dovoljenja. Veste pa, kako ljudje gradijo, da gradijo postopoma in da je ponavadi tam, kjer zmanjka sredstev, fasada zadnji strošek na tej poti, da se vse prej naredi, zato da se lahko v objekte vselijo, in da fasado pač naredijo takrat, ko denarna sredstva to dopuščajo. Zdaj ta zadnja novela zakonodaje je bil nek kompromis med tisto, bom rekel, dokaj ustrezno ureditvijo, ki ni tukaj z birokratizmi zapletala, ko ni bilo treba uporabnega za enostanovanjske objekte, in med potem zelo ostro, ki je preprečevala, ta, ki jo imamo zdaj v veljavi, zakonodaja, ima nek kompromis, kjer mislim, da je določeno, da mora potem biti ta fasada v dveh ali treh letih po pridobitvi uporabnega dovoljenja. To je spet nek dodaten birokratizem, ki obremenjuje uradnike, povzroča težave investitorjem in tako naprej, popolnoma nepotreben. Ker če gre za enostanovanjske objekte, gre za relativno enostavne gradnje, je gradbeno dovoljenje tisto, ki zagotavlja varnost takega objekta in upoštevanja standardov, ki jih je potrebno upoštevati, zato da se lahko tak objekt varno uporablja, in je to uporabno dovoljenje pri takih objektih bolj kot ne neka dodatna administrativna odločba, ki pa po vsebini ne pomeni veliko. Ampak to samo mimogrede povem, samo v čem je problem. Zdaj, tudi če je objekt končan in tudi če je vse že narejeno, če ni uporabnega, ni hišne številke. Če ni hišne številke, po noveli poplavnega zakona ni možnosti izplačila sredstev za povračilo škode na objektih, za katere je pa nesporno ugotovljeno, da so bili poškodovani v avgustovskih poplavah, in za nekatere tudi, da so ljudje v njih živeli, kar bom pokazal v nadaljevanju.

Danes bi moral biti tukaj z nami in to predstavljati naš poslanski kolega Jože Jelen, na katerega so se ljudje obrnili, poleg seveda tudi na ostale poslance, ampak na njega v tistem kraju, kjer je pač doma, množično obrnili. Zaradi operacije po srčnem infarktu je na okrevanju, tako da zaradi tega jaz danes to predstavljam; verjamem, da mu vsi želimo čimprejšnje okrevanje. So se pa ljudje na našega poslanskega kolega obrnili s konkretnimi primeri in s konkretnimi dopisi. In dovolite mi, da tri take primere, ki bodo na najbolj plastičen način pokazali, za kaj gre, predstavim. Imam imena, ampak ne bom izpostavljal ljudi, če želite, si lahko pogledate, gre za realne maile, realne probleme, tudi evidentiranje z naslovi. In prvi primer pravi takole, vsi so pa iz občine Mozirje: "Ker so nama s partnerko poplave, ki so bile 4. avgusta, uničile velik del hiše, novogradnja v Lokah pri Mozirju," tukaj piše ta investitor, "prosim za odobritev zamika uporabnega dovoljenja." Imel je v mislih, da prosi, da se ne upošteva, da ni uspel pridobiti uporabnega dovoljenja za pomoč pri povračilu škode. "Smo mlada družina, imava osemmesečno hčerko in od oktobra lani gradimo hišo, ki pa so jo sedaj poplave v veliki meri uničile." To je bilo mišljeno za leto 2022, ker je ta dopis bil poslan že v lanskem letu, oktobra 2022. "Konec letošnjega leta smo se imeli plan vseliti, ampak nam sedaj ne bo uspelo, saj smo morali iz hiše spraviti vso izolacijo, talno gretje, estrihe, uničilo nam je tudi okna na terasi, zunanjo ureditev, hišo smo morali sušiti štiri mesece. Uporabnega dovoljenja verjetno ne bomo uspeli pridobiti pravočasno. Upamo seveda na najboljše, saj smo z gradnjo ponovno začeli." Potem je drugi primer, ki je tudi iz občine Mozirje, in pravi takole: "Pozdravljeni! Glede na situacijo, ki se nam je pripetila 4. 8., bi želela napisati nekaj konkretnih zadev, zato da bi nas tisti, ki niso bili žrtve poplav, morda lahko nekoliko lažje razumeli. 4. 8. je bil za mene in mojo družino čisto navaden dan. Bili smo srečni, na novo priseljeni v novi hiški. Dogovarjali smo se o vseh podrobnostih, ki smo jih želeli na hiši še dodatno urediti, in uživali. V zadnjih poletnih dneh nihče ni pričakoval, kaj se bo zgodilo ob 4. uri zjutraj, ko smo vsi mirno spali. Prebudila nas je glasna gasilska sirena in takrat se je vse skupaj začelo. Glede na to, da je bilo v medijih opisano dovolj, kar se tiče takratnih poplav, sama nimam potrebe po tem, da bi še dodatno opisovala dogodke, ker se jih niti ne želim spominjati. Želim pa povedati, kaj vse smo zaradi poplav izgubili." In potem je seveda v nadaljevanju popisano vse, kar je bilo uničeno, poleg objekta, seveda te notranje opreme in vse ostalo, tako kot v stotinah drugih podobnih primerov, ki pa jih seveda zakon na ustrezen način obravnava. Potem so opisane še težave in zahvala vsem prostovoljcem in vsem, ki so jim pomagali, da so po par mesecih lahko ponovno nazaj v tej hiši, ki pa seveda ni do konca urejena, ker je potrebno urediti še številne, številne stvari. In v nadaljevanju piše, da "se ne zdi pošteno, da tudi oni, ki so bili ravno pri pridobivanju uporabnega dovoljenja, ne bi dobili enakopravno pomoč, kot tisti, ki so uporabno dovoljenje že imeli, saj smo utrpeli enako ali hujšo škodo kot tisti, ki so uporabno dovoljenje že imeli." In potem je priloženo tukaj nekaj fotografij, ki jih poznamo, jih je ogromno pred našimi očmi še vedno, lahko jih pokažem, ki govorijo o tem, da je šlo tudi v tem primeru za mlado družino. No, in še zadnji primer, in verjamem, da bi bila podobna situacija tudi pri vseh ostalih primerih, ki so zaradi tega, bi rekel, formalnega razloga, nezmožnosti pridobitve sredstev zaradi tega, ker ni hišne številke, izpadli. Nove Loke, Mozirje: "Spoštovani, smo tričlanska družina iz Lok pri Mozirju in na vas se obračamo s prošnjo, da nam prisluhnete in nam pomagate. Z možem sva solastnika stanovanjske hiše na parceli 776/6 k.o. Loke, ki sva jo pred poplavami ravno dokončala, nisva pa še pridobila uporabnega dovoljenja in hišne številke. Avgustovske poplave so nas hudo prizadele. Dobre tri mesece pred poplavami smo se vselili v povsem novo hišo. Z ženo sva jo gradila tri leta in mesec pred rojstvom sina smo se uspeli preseliti iz sobe pri mojih starših, kjer sva živela zadnjih pet let. 31. maja se nama je rodil prvi sin in preživljali smo čudovite trenutke skupaj v novem domu. 4. avgusta pa šok! Naše jutro ta dan je izgledalo tako, da smo sprva opazovali, kako se dviguje voda okoli naše parcele. Kar hitro se je voda dvignila tako visoko, da je začela teči v hišo. V tem trenutku smo bili ujeti. Žena je pazila nekajmesečnega sina, jaz pa sem reševal vredne stvari. Ker voda ni prenehala naraščati, sem s kovinskim stojalom za bunde razbil strop, da smo imeli možnost pobega na podstrešje; v primeru, da popustijo vrata ali okno. Pobeg skozi vrata ni bil več opcija, saj je bilo okoli naše parcele vode meter in pol, na parceli pa meter visoka deroča voda. Naenkrat pa strašen pok! In zgodilo se je ravno to: popustilo je panoramsko okno, voda je silovito vdrla v hišo in zgrabil sem dojenčka, ženo in smo se preko razbitega stropa umaknili na neizdelano podstrešje." In potem v nadaljevanju tudi opisuje, kako je ta voda čez dve, tri ure odtekla, da so se lahko rešili in da je bila hiša po tistem, ko je voda območje zapustila, na nivoju podaljšanja tretje gradbene faze. Še ocena škode v tem primeru, ki ni majhna, 100 tisoč evrov je te škode. In potem v nadaljevanju seveda nezavidljiva situacija: "Dejansko smo že živeli v hiši, kar lahko dokažem s slikovnim gradivom in položnicami," to gradivo je tudi priloženo zraven tega dopisa, "nismo pa imeli hišne številke. Temu, da tega prej nismo uredili, je botrovala visoka nosečnost žene, potem pa novorojenček, kateremu sva posvečala vso pozornost. Papirja sva že pripravljala za oddajo na upravno enoto, vendar naju je poplava prehitela. To je najina edina nepremičnina, saj sva bila pred tem prijavljena vsak pri svojih starših, s tem da je imela moja žena začasno bivališče pri mojih, skupaj z mamo. Najina finančna situacija pa je v grobem takšna: jaz imam še 18 let kredita, 570 evrov na mesec, žena še 9 let 500 evrov na mesec. V najino hišo sva vložila vse prihranke. Oba sva učitelja z začetno učiteljsko plačo in malčkom. Upam si trditi, da smo bili v Mozirju najbolj prizadeti. Edini smo, katerim je poplavilo celotno bivalno površino, ker je celotna v pritličju." In seveda v nadaljevanju je opis tega, da je bil ogled, da se je to vse popisalo, vendar da na koncu odgovora ni bilo oziroma da je bil odgovor, da do tega povračila ta družina ni upravičena, zaradi tega, ker zakon govori o hišni številki. V nadaljevanju samo še pravi: "Naša hiša ima veljavno gradbeno dovoljenje, plačali smo komunalni prispevek, upoštevali smo tudi agencijo Arso, ki je določila, kako visoko moramo nasuti parcelo, da se izognemo morebitni poplavi. Zaupali smo v stroko in njene izračune in pričakujemo, da nas boste obravnavali enakopravno kot vse ostale državljane."

To je nekaj primerov. In verjamem, da smo si lažje skozi te primere predstavili sliko o tem, čemu je ta naša novela, ki jo vlagamo, namenjena. Namenjena je točno pomoči tem ljudem, ki po naši oceni, pa kot vidim, tudi po vaši oceni, glede na to, da ste predlagali zdaj neke sklepe namesto podpore temu zakonu, potrebujejo pomoč in da jim je to pomoč potrebno tudi nuditi, in to čim prej. Zaradi tega bi bil moj predlog, da v kolikor tega zakona ne boste potrdili, v kolikor boste to novelo zavrnili, čeprav mislim, da bi bila najhitrejša pot potrditev in sprejem drug teden na plenarki, da določite tam v tistih predlogih sklepov, ki jih predlagate, tudi rok, do kdaj boste to zadevo, se obvezujete, da boste to zadevo uredili. Hvala lepa.