Hvala lepa.

Na argumente se je treba odzvati in to na kratko in utemeljeno in sicer, vloga Zakonodajno-pravne službe v postopku sprejetja akta je drugačna kot vloga Zakonodajno-pravne službe po tem, ko je zakonodajalec akt že sprejel, ker v tem primeru Državni zbor torej akt že velja in je Zakonodajno-pravna služba v tem primeru odvetnik Državnega zbora oziroma tisti, ki zastopa stališča nasprotnega udeleženca, torej Državnega zbora.

Kar se pa tiče argumenta, da Ustavno sodišče odloči po dnevu glasovanja in bi s tem nastale protiustavne oziroma škodljive posledice začasnega zadržanja oziroma ne zadržanja v tem primeru, pa je v samem mnenju jasno napisano stališče Zakonodajno-pravne službe in sicer, da se Zakonodajno-pravna služba opredeljuje do stališča glede verodostojnosti referendumskega izida, ki bi bil lahko okrnjen in izpodbojen, če Ustavno sodišče ne bi zadržalo, torej začasno zadržalo izvrševanja izpodbijanega akta, kasneje po izvedenem referendumu pa bi se izkazalo, da je ta akt v neskladju z Ustavo. Zakonodajno-pravna služba je jasno zavzela stališče, da je Ustavno sodišče samo tisto, ki lahko z odločitvijo pred dnem glasovanja na referendumu prepreči težko popravljive posledice, ki bi bile v tem, da bi bil referendum izveden na podlagi predpisa, ki bi bil kasneje po referendumskem dnu. Razveljavljen. Hkrati lahko Ustavno sodišče tudi, če se veča možnost nastanka težko popravljivih posledic torej, približevanje dneva glasovanja na referendumu začasno zadrži izvrševanje predpisa takrat, ko nastopijo takšne okoliščine in s tem prepreči nastanek težko popravljivih posledic.