Hvala lepa. Torej naša služba je predlog zakona preučila z vidika pristojnosti, ki jih tej službi nalagata zakon v Državnem zboru in Poslovnik Državnega zbora. Predlog, ta predlog zakona v celoti nadomešča zdaj veljavni Zakon o detektivski dejavnosti. Večinoma je predlagana ureditev po vsebini enaka zdaj veljavni, vendar so spremembe kljub temu tolikšne, da je predvidena uskladitev organiziranosti Detektivske zbornice Republike Slovenije in tudi prilagoditev delovanja pravnih in fizičnih oseb, ki izvajajo detektivsko dejavnost v novem zakonu, se pravi, določeni so s tem v zvezi tudi neki roki. Poleg oseb, ki opravljajo detektivsko dejavnost, je pomemben subjekt tega predloga zakona zbornica. V zvezi s tem smo imeli največ pripomb, nanašajo pa se na njen pravni status kot osebe javnega prava, pa na njeno organiziranost, naloge in pristojnosti. Predlog zakona ta vprašanja po naši oceni ne ureja na jasen in zakonodajno urejen način, ker je v besedilu več členov, v tem smislu presplošno, mestoma tudi notranje neskladno in nasprotujoče, zaradi česar bi bil sicer nujni nadzor nad oziroma sistem nadzora nad delom zbornice neučinkovit. Pomanjkljivosti te ureditve lahko pomenijo neskladje s 120. in 121. členom Ustave v zvezi z obvezno članarino, tudi s 147. členom Ustave.

Potem smo opozorili na nejasno in deloma pomanjkljivo ureditev obveznega članstva v zbornici, kar bi lahko bilo v neskladju s 35. oziroma 42. členom Ustave. Vprašljivo je tu bilo oziroma je, ali je obvezno članstvo skladno z Ustavo tudi, če zbornica izgubi svoja javna pooblastila, kar sicer zakon omogoča. Nadalje je na nivoju zakona neustrezno urejena tudi disciplinska odgovornost detektivov, ker ne konkretizira niti disciplinske odgovornosti kot take, niti disciplinskih kršitev, zato je podrobnejše urejanje teh vprašanj s statutom zbornice lahko v neskladju s 120. členom Ustave in tu je treba povedati, da gre za vsebino, ki je z vidika zakona zelo pomembna, ker bi lahko disciplinske kršitve konkurirale s prekrški, ki jih določa zakon.

Potem, ugotovili smo tudi, da predlog zakona sploh ni uredil detektivskega izpita, čeprav gre za eno pomembnejših vsebin reguliranja detektivske dejavnosti oziroma tega poklica. Nejasna je tudi ureditev področij dela detektivov, ker predlog zakona omogoča znatno širitev teh področij in tudi upravičen detektivov z drugimi zakoni. Zdaj, problem razpršenega urejanja detektivske problematike je pač povezan s pooblastili in upravičenji detektivov na teh področjih dela, ker lahko zaradi tega pri svojem delu močno posežejo v človekove pravice, zlasti v zasebnost posameznikov in je zato po naši oceni ključno, da se njihova dejavnost ureja čim bolj koncentrirano oziroma vezano na enotno določena pravila, s katerimi se varuje zasebnost posameznika.

Premalo natančne so tudi določbe o obdelovanju osebnih podatkov, ki detektivom dajejo široka pooblastila glede dostopa do podatkov iz številnih evidenc in kot poseben problem smo izpostavili tudi pritožbeni postopek zoper delo detektiva, ki se v zakonu ureja kot novost. Predlagana ureditev je sporna z vidika 121. člena Ustave, ki ureja pogoje za javno pooblastilo, ker ta postopek v predlagani obliki zajema tudi kršitve razmerja med detektivom in njegovim naročnikom. Javnega pooblastila za take primere ni mogoče podeliti, zato ureditev tudi v tem delu potrebuje spremembo besedila. Potem še pri prehodnih določbah, tam ni določena nadaljnja uporaba zdaj veljavnega zakona, ki bo s sprejemom tega predloga zakona prenehal veljati, je pa zanj določeno, da se v nekaterih primerih naj bi še naprej uporabljal.

Toliko o našem mnenju. Zdaj amandmaji, ki so bili vloženi glavne pomisleke iz našega mnenja ustrezno odpravljajo, v preostalem delu pa dajejo odgovor dodatna pojasnila predstavnika predlagatelja. Drugih pripomb nimamo.

Hvala.