Hvala lepa za besedo. Kot že rečeno, večino pripomb Zakonodajno-pravne službe smo upoštevali.

Zdaj, kar se tiče členov oziroma amandmajev, ki jih nismo vključili oziroma pripombe Zakonodajno-pravne službe. Glede 9. člena, pripomb glede obveznega članstva v Detektivski zbornici. Tukaj pojasnjujemo, da obvezno članstvo ni zgolj izbrani model, temveč posledica javnih nalog, ki jih opravlja zbornica kot subjekt javnega prava in to izvršuje v javnem interesu. To vključuje varovanje interesov vseh detektivov, ki so v zbornici. Obvezno članstvo v zbornici pa zagotavlja neodvisno in strokovno izvajanje nalog, ki jih izvajajo detektivi, tako da v bistvu obvezno članstvo zagotavlja neko verodostojnost delovanja zbornice kot tudi njeno odvisnost, objektivnost. Poudarjamo pa tudi, da je obvezno članstvo, da se je o tem že izreklo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v svojih odločitvah poudarilo, da je obvezno članstvo primeren, nujen in sorazmeren poseg v ustavno pravico prizadetih subjektov, če želi država zagotoviti predstavnika gospodarskega sektorja. Zato na podlagi navedenega menimo, da obstoječa ureditev zadostno ščiti javni interes in zagotavlja ustrezno izvajanje javnih nalog zbornice. K 13. členu v zvezi s predlogom za jasnejšo ureditev disciplinske odgovornosti detektivov pojasnjujemo, da bo določitev disciplinskih kršitev natančno opredeljena v statutu zbornice, za katerega seveda mora pa ministrstvo podati soglasje. Pri tem bo ministrstvo skrbno preverilo ali so v predpisani vsi disciplinski ukrepi in če so ti sorazmerni ter ustrezno prilagojeni naravi in pa teži posameznih kršitev. Poleg tega tudi pravni red omogoča, da je posameznik za isto ravnanje lahko hkrati disciplinsko, odškodninsko, kazensko ali prekrškovno odgovoren, saj gre za različne pravne režime, tudi pravne posledice. Zato na podlagi tega menimo, da so obstoječe rešitve zadostne in skladne s pravnim redom, ministrstvo pa bo s svojim nadzorom dodatno zagotovilo, da prepreči morebitno nesorazmerno sankcioniranje. Pripombe k 14. členu. Glede predloga, da bi bilo potrebno pogoje za izrek posameznega disciplinskega ukrepa urediti na zakonski ravni. Pojasnjujemo, da bo ministrstvo pri podaji soglasja k Statutu detektivske zbornice zagotovilo, da so predlagani ukrepi in pogoji v statutu skladni z načelom sorazmernosti in pravne varnosti in da le te niso v nasprotju z zakonskimi določbami, ki urejajo to področje. Seveda na ta način bo zagotovljen ustrezen nadzor nad pravilnostjo in primernostjo teh določb. Pripombe k 47. členu. Glede pomisleka zakonodajnopravne službe zakaj je pritožbeni postopek del javnega pooblastila pojasnjujemo, da gre za povsem nov institut, ki je nenazadnje v interesu države in v katerem sodelujejo predstavniki regulatorja na izvajanje nalog zbornice, torej ministrstva. Se pravi, gre za nov institut, ki je zelo podoben tudi policijskemu pritožbenem postopku, kjer se v bistvu preverjajo ali so upravičena, katerim je država podelila detektivom dejansko izvršujejo na zakonit in strokoven način in da se v bistvu preprečuje zlorabe, se pravi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaradi zagotavljanja jasnosti in obrazložitve posameznih členov podajamo tudi dodatno obrazložitev 38. člena, ki se nanaša na osebno zaznavo detektiva, se pravi, pred zadnjim odstavkom obrazložitve 38. člena se doda naslednje besedilo: Štirimesečna časovna omejitev izvajanja osebne zaznave detektivu tudi prepoveduje, da bi ob morebitnem neuspešnem odkritju kršitve ali izkazane nadaljnje potrebe naročnika, da se ugotovi dejansko stanje na podlagi novega pooblastila ali sklenitve nove pogodbe za izvajanje detektivske dejavnosti osebno zaznavo še podaljševal. V kolikor bi detektiv po izteku štirih mesecev pričel na podlagi novega pooblastila ali sklenitev nove pogodbe za izvajanje detektivske dejavnosti zoper isto osebo ponovno izvajal osebno zaznavo bi bilo takšno ravnanje nezakonito. Poleg tega dopolnjujemo tudi obrazložitev v zadnjem odstavku obrazložitve, kjer se za besedilom, prav tako se v luči spoštovanja posameznikove zasebnosti in dostojanstva, izrecno določa da mora detektiv navedeno upravičenja izvajati le v najmanjšem mogočem obsegu, kot je potreben za pridobitev podatkov iz delovnega področja, za katero je pooblaščen in pri čemer ne sme izvajati vsesplošnega in neprekinjenega osebnega zaznavanja, ki bi po svoji naravi presegalo osebno zaznavanje po detektivu.

In tukaj se doda naslednje besedilo. Posebej izpostavljena določba oziroma prepoved v četrtem odstavku 38. člena, da detektiv ne sme izvajati vsesplošne in neprekinjene osebne zaznave pomeni, da lahko detektiv izvaja le tako imenovano statično osebno zaznavo oziroma opazovanje osebe, ki ne sme preiti v sledenje. Ob zaznavi gibanja oseba se bo seveda lahko detektiv za osebo izjemoma in za kratek čas tudi premikal, na primer, da bo ugotovil smer njenega gibanja, naslov kamor je vstopila in tako dalje, kar pa ne pomeni, da jo bo lahko neprekinjeno zasledoval z uporabo osebnega avtomobila ali drugega prevoznega sredstva. Osebna zaznava, ki bi jo detektiv izvajal na način, da bi se z vozilom premikal za osebo in dosledno spremljal njeno gibanje, bi namreč predstavljala vsesplošno in neprekinjeno delovanje detektiva v okviru osebne zaznave, kar bi bilo v nasprotju z zakonsko določbo četrtega odstavka 38. člena. Zakonskih določb, ki urejajo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine namreč ni mogoče razlagati ekstenzivno. Tako državi kot posameznikom je prepovedan vsak poseg v zasebnost in druge temeljne svoboščine, razen tistih, ki so izrecno dovoljeni. Gre za eno temeljnih ustavnih načel, v skladu s katerim je prepovedan vsak poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, razen tistih, ki so izrecno dovoljeni.

Pravica do zasebnosti pa se lahko konča samo takrat in tam, kjer kolidira zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih. O tem govori tudi ustavna odločba Sodišča Republike Slovenije. Določeno stopnjo zasebnosti pa lahko oseba pričakuje tudi pri gibanju na javnih površinah, tudi pri gibanju na prostem oziroma pri udejstvovanju v vsesplošnih dejavnostih, namreč, posameznik upravičeno pričakuje, da ga ne bo nekdo sistematično spremljal, si zapisoval njegove aktivnosti in tako dalje in te podatke medsebojno povezoval. V primeru, da bi se osebna zaznava detektiva izvajala na mobilen, se pravi na dinamičen način, bi lahko praktična izvedba le te v bistvenih elementih enako kot policijsko tajno opazovanje, za katerega pa policija potrebuje odredbo pristojnih organov, se pravi tožilstva, bodisi preiskovalnega sodnika, posledično pa je bila intenziteta posega v zasebnost oziroma osebnostne pravice posameznika pri izvajanju mobilne oziroma dinamične osebne zaznave detektiva, s katero bi lahko globoko posegel v temeljne človekove pravice posameznika in bi bila enaka kot pri izvajanju prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP, zato določba četrtega odstavka 38. člena ZDD-2 izrecno prepoveduje izvajati vsesplošno in pa neprekinjeno osebno zaznavo, toliko dopolnitev.