Lepo pozdravljeni!

Hvala, predsednica, za besedo!

Ne bom ponavljala stališč, ki smo jih izpostavili že dvakrat na prejšnjih obravnavah. Strinjamo se z mnenjem ZPS in tudi vsebino, ki jo je izpostavila ministrica. Zaradi tega bi glede na to, da je predlagatelj izpostavil, da se pač ukrepi ne odražajo v rezultatih, želela izpostaviti konkretne podatke. In sicer, naloga zdravstvene politike in vseh podsistemov je, da uredi trenutno trenutne anomalije, ki neutemeljeno producirajo čakalne dobe in zmanjšujejo dostopnost. Vse to je posledica mnogih nesistemskih ukrepov zadnjih 10 do 20 let, ki so dobesedno razgrajevale zdravstveni sistem. Za primer navajam, vsaka vlada je čakalne dobe želela znižati s finančnimi injekcijami v sistem, z dvigom plač brez zaveze za večjo ali vsaj spremenjeno spremljanje produktivnosti dela. ZZZS je na to vedno opozarjal, da ti finančni ukrepi ne dajejo učinka. Urediti je nujno potrebno informacijsko platformo eNaročanja, katere upravljavec je NIJZ, ki nam trenutno ne daje pravih podatkov o številu čakajočih in čakalnih dobah in nujno je treba definirati in pripraviti klinične usmeritve za napotovanje na specialistični nivo, saj imamo trenutno hiperprodukcijo napotovanj po mnenju medicinske stroke do 40 procentov neutemeljenih napotitev. Nujno je treba spremljati učinkovitost in produktivnost dela pri izvajalcih ter vzpostaviti menedžerska merila za merjenje opravljenega dela in variabilno nagrajevanje dela, ki je opravljeno nad efektivnim obsegom za redni delovni čas. Dejstvo je, v zadnjih 15 letih je 55 procentov več zdravnikov v sistemu relativno pa to ne pomeni več storitev. Pripraviti je treba register kliničnih smernic in kazalcev kakovosti in potrebno je izenačiti pravne in davčne pogoje dela javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev in potrebno je regulirati delo po podjemnih pogodbah in espejih. In nedopustno je postavljanje nekih normativov brez, da za to prej zagotovimo pogoje. En tak primer je glavarinski normativ iz leta 2017 za primarni nivo 1895, kar smo že takrat izpostavljali, da bo imel takšne posledice, ki so danes realnost. Še nekaj bi želela izpostaviti. Zdravstveni absentizem narašča enormno. ZZZS je skupaj s pokojninskim zavarovanjem pripravil predloge sistemskih sprememb, kajti gre za ne samo 15 milijonov izgubljenih delovnih dni 24 tisoč deležnikov, ampak tudi več kot milijardo izgubljenih evrov za nadomestila, ob dejstvu, da smo v zadnjih desetih letih za primarno zdravstveno varstvo sredstva povečali iz 91 milijonov na 211, to je indeks 231, za neprekinjeno zdravstveno varstvo iz 86 milijonov na 200, indeks je 229, dodali na primer 226 dodatnih timov fizioterapije, kjer so dolge čakalne dobe, a se je ta ob plačilu po realizaciji čakalna doba namreč povečala z indeksom 228. Da smo v zadnjih štirih letih na sekundar dodali dodatnih 600 milijonov evrov. Od leta 2005 dalje je v sistemu 55 odstotkov več zdravnikov, trenutno pa realizacija akutne bolnišnične obravnave še ne dosega realizacije iz leta 2019. Delež neutemeljenih napotitev na specialistični nivo je do 40 odstotkov, od leta 2019 do 2023 smo v sistem dodali milijardo in pol dodatnih sredstev, dve tretjini tega na osnovi raznih vladnih uredb, boljše vrednotenje, dodatni programi, višje plače. Torej štejejo samo podatki in odločitve na osnovi teh podatkov in ne pavšalne želje in dejansko dodatne finančne transfere v zdravstveni sistem ne moremo utemeljiti brez, da prej naredimo organizacijski red. Kako? Strokovno organizacijsko je treba optimalno doktrinarno vzpostaviti vodenje zdravstvenega sistema, merjenje učinkov dela, nagrajevanje po učinku in kakovosti. Medicinska stroka mora pripraviti strokovno klinične smernice za delo, kar bo osnova tudi za nadziranje, hkrati tudi ta ista stroka mora pripraviti usmeritve za neutemeljene napotitve na specialistični nivo. Sproti na zavodu pripravljamo nove modele plačevanja in cene storitev, pri čemer pa imamo težave, predvsem ker ni doslednosti pri spremljanju stroškov, po primeru pri izvajalcih. Trenutno prenavljamo cene v akutni bolnišnični obravnavi, v ambulantah družinske medicine moram reči, da trenutno imamo podporo zdravstvene politike Ministrstva za zdravje, kajti to smo v preteklih letih že delali, pa pač ni prišlo v življenje. Torej ZZZS predlaga, potrebne spremembe in se opira izključno na podatke. Je pa dejstvo, da je tu potrebno sodelovanje vseh struktur v sistemu in s tem da, trenutno delamo ukrepe, ki jih je ministrica izpostavila, so del teh vsebin, ki sem jih omenila, dejansko tudi že v teh predvidenih ukrepih zajeli. Tudi predlagatelj izpostavlja, da želi ohraniti javni zdravstveni sistem. Torej, moramo skupaj storiti vse, da ga bomo dejansko sanirali, ne da ga bomo rušili, kar pa izpostavljamo vedno, da v javnem zdravstvenem sistemu imamo vsako leto množico razpisov pri javnih zdravstvenih zavodih. Imamo kup odprtih koncesij, kamor se lahko dejansko vsi izvajalci izven mreže, ti tako imenovani samoplačniki vključijo in dejansko delujejo znotraj sistema. Torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo izključno sledil strokovnosti in pa skrbi za zavarovane osebe v okviru tega trenutnega javnega zdravstvenega sistema pri tem zakonitosti, ekonomičnosti, in zato so osnova samo in izključno podatki, ne pa mogoče neke želje.