Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednica odbora, članice in člani odbora, gospa ministrica s sodelavkama in ostali prisotni na seji!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala v oktobru tega leta. Gre za vsebino, ki smo jo obravnavali že tretjič in komisija je tudi tokrat ponovno izrekla podporo. Komisija tudi v zvezi s tokratno novelo meni, da bi bilo treba aktualno stanje s čakalnimi dobami v zdravstvu odpraviti čim prej. Problematika se namreč ne glede na precejšnja sredstva, ki so že bila vložena za njeno rešitev, dodatno poslabšuje. Tako kot smo leta 2023 in tudi v aprilu letošnjega leta, so tudi na tokratni seji komisije njeni člani razpravljali do predlaganih zakonskih rešitev, sicer zavzeli različna stališča, ki pa so si enotna glede nujnosti zagotavljanja dobro delujočega in vsem dostopnega javnega zdravstvenega sistema. Sistem javnega zdravstva bi namreč moral delovati tako, da bodo storitve dostopne tudi za tiste, ki si ne morejo privoščiti dodatnih zavarovanj pri komercialnih zavarovalnicah, preko katerih se sicer trenutno lahko na precej lažji in hitrejši način dostopa do zdravstvenih storitev. Podpora posameznih članov komisije predloženim zakonskim rešitvam je bila izražena predvsem z vidika iskanja alternativnih in bolj inovativnih načinov, ki bi lahko pripomogli k skrajšanju čakalnih vrst, vključno z aranžmajem vseh možnih, tudi kadrovskih resursov. Po drugi strani pa so nekateri člani komisije spraševali, kako se lahko zagotovi kader za izvajanje storitev pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev glede na to, da zdravnikov in drugih zdravstvenih kadrov v državi praviloma primanjkuje. Izpostavljeni so bili tudi primeri, ko se na določene storitve, na primer že danes izpostavljen dermatološki pregled, čaka več mesecev tudi pri zasebnih izvajalcih storitev, ki jih slednji izvajajo zgolj samoplačniško. V razpravi je bil izpostavljen tudi vpliv predolgih čakalnih dob na delovno aktivne prebivalce, saj se s tem še dodatno poslabšuje zdravstveno stanje posameznikov, ko slednji vendarle pridejo do storitev pa njihova zdravstvena obravnava praviloma dodatno obremeni sistem, saj pacienti takrat potrebujejo še več dodatne oskrbe kot bi jo v predhodnih fazah obolenja. Opozorjeno je bilo tudi na nerazumevanje odpora pristojnega ministrstva do predlaganih rešitev, saj v primeru izdane napotnice slednje slej ko prej prinese določeno finančno obremenitev za zdravstveno blagajno, če ne neposredno pa posredno na podlagi uveljavljanja pravic do povrnitve stroškov za izvedeno storitev v tujini. Komisija je razpravljala tudi o dodatnih možnostih za skrajševanje čakalnih dob, med drugim z uporabo umetne inteligence pri pripravi posameznih čakalnih dob, seznamov čakalnih dob, ki so, še vedno niso usklajeni in ne predstavljajo zanesljivega vira podatkov o dejanskem številu čakajočih. Predlagamo tudi v razmisleku o krepitvi informacijskega sistema Nacionalnega inštituta za javno zdravje, tako da z vidika finančnih sredstev kot kadrovskih resursov. K skrajševanju čakalnih dob na posameznih področjih, na primer ultrazvok vratnih žil, pa bi lahko pripomogla tudi posodobitev kliničnih smernic.

Ker je bilo vsem prisotnim na seji komisije v interesu, da se čim prej najde ustrezna, četudi zgolj začasna rešitev za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, smo pozvali predlagatelje in seveda tudi Vlado, da skušata do seje matičnega odbora Državnega zbora za zdravstvo uskladiti svoje stališče in prilagoditi predlagane zakonske rešitve na način, da bodo lahko zavarovanci, ki potrebujejo zdravstvene storitve, do slednjih prišli čim prej. Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj, kot je že rečeno, sem v začetku povedal, predlogu zakona izrekla podporo.

Hvala za vašo pozornost.