Govor

Valentina Prevolnik Rupel

Najlepša hvala.

Pozdrav vsem!

Predlog zakona smo pregledali. V začetku, kot je že povedala gospa Dimic, je ta zakon že bil vložen dvakrat, zdaj je tretjič. Vlada še vedno meni, da se posega s tem zakonom v sistemsko ureditev na parcialen način brez upoštevanja vseh vidikov sistema zdravstvenega varstva Republike Slovenije.

Kar se tiče, če samo poudarim nekaj stvari, pa bodo mogoče potem še ostali kaj več. Plačevanja po realizaciji smo že imeli. Kot vemo, plačevanje po realizaciji ni skrajšalo čakalnih dob na način, kot smo si vsi želeli. Ugotovili smo, da so rezultati pokazali, da se plačevanje po realizaciji, vsaj pri diagnostiki in pri tistih zdravstvenih storitvah, ki niso končne, ne obnese. Obnese se pa pri nekaterih storitvah, ki so končne in tam plačevanje po realizaciji še vedno je. Pri vseh ostalih storitvah smo na ministrstvu v preteklem letu sprejeli številne ukrepe, recimo, pri prvih pregledih, ki so še vedno ministrstvu in vladi najpomembnejši, ker so to tisti, ki pacienta uvrstijo v zdravstveno obravnavo.

Pri pregledu prvih podatkov o realizaciji prvih pregledov lahko vidimo, da je v povprečju število pregledov, število prvih pregledov poraslo. Se pravi na vseh dejavnostih specialističnih se je realizacija prvih pregledov povečala. To je zasluga izvajalcev zdravstvenih dejavnosti, ki so odreagirali pravilno, odreagirali na usmeritve zdravstvene politike. Zaradi tega se je število prvih pregledov povečal in dostop pacientov, ki čakajo na prve preglede je bil večji. Res je, da vsi izvajalci niso odreagirali tako, kot bi lahko, ampak vseeno toliko v tolikšni meri, da se je v povprečju število realiziranih prvih pregledov povečalo.

Kje vidimo še dodaten problem? Dodaten problem vidim v tem, kako se merijo čakalne dobe, kako se merijo čakalne vrste. Kriterij 14 na 30 dni, da, je administrativno zmanjšal število čakajočih, nikoli nismo trdili, da bo to realno zmanjšalo število tistih, ki nedopustno dolgo čakajo na zdravstvene storitve. Ampak dejstvo pa je, da je bilo 14 dni, ne po mojem mnenju, pač po mnenju zdravstvenega sveta, premalo, da se pacient pripravi na obravnavo, tako da je število nedopustno čakajočih sedaj bolj realno.

Kot sem že večkrat povedala je tudi stvar več čakajočih v tem, da izvajalci napotitve, zaradi velikega števila čakajočih dajejo po višji stopnji nujnosti, kar pomeni, da se število nedopustno čakajočih hitreje viša, kot bi se sicer. Pomembno je, da na ministrstvu nadaljujemo z začetimi ukrepi, tako pri prvih pregledih, ki jih pozorno spremljamo vsako mesečno, da imamo vsakomesečne sestanke z izvajalci in skušamo ukrep še bolje uveljaviti, kot smo ga do sedaj. Da še naprej pripravljamo kriterije na potovanja po posameznih področjih - do sedaj smo jih pripravili na področju kardiologije, revmatologije, nekatere usmeritve je dal tudi RSK za fizioterapijo, kjer je veliko število čakajočih - seveda pa si želimo to razširiti tudi na vse ostale dejavnosti. Se pravi, ni problem samo v realizaciji, kot ta zakon predpostavlja. Problem je tudi v prilivu se pravi napotiti, se pravi napotitvah v ta bazen čakajočih in pa v tem, da je potrebno dejansko na novo oziroma res prečistiti, tako kot smo začeli s tem, kaj je čakajoči, kaj je nedopustno čakajoči, kakšni so smiselni kriteriji, ali je res prav, da imamo toliko stopenj nujnosti po katerih pacienti čakajo in stvari zapeljati do konca tako kot smo se namenili?