Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovana ministrica, danes vsi prisotni gostje in kolegice in kolegi!

Res je, v Novi Sloveniji že tretjič vlagamo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oziroma, če povem v ljudskem jeziku, zakon o skrajševanju čakalnih vrst. Da so čakalne vrste v Sloveniji problem, seveda dolgotrajen ali pa dolgoleten problem, je povsem jasno, vendar vsi ukrepi, ki so se do sedaj vpeljali, ne dajejo pozitivnih rezultatov in se težava seveda stalno kopiči, če v tem smislu rečem. Pa lahko grem, bom rekla, z obrazložitvijo. V začetku septembra leta 2024 je število vseh čakajočih znašalo 305 tisoč 452, od teh jih je nad dopustno čakalno dobo čakalo 156 tisoč 753. V enem letu od septembra 2023 do septembra 2024 je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zraslo za kar 13 odstotkov in je raslo mnogo hitreje od števila vseh čakajočih. Ministrstvo za zdravje je nato podaljšalo dolžino dopustne čakalne dobe pri stopnji nujnosti zelo hitro iz prejšnjih 14 dni na 30 dni. In na dan 24. 10. 2024 je bilo nedopustno čakajočih, lahko rečem le, 82 tisoč 215, se pravi administrativno skrajševanje čakalnih dob, je na nek način uspelo, dejansko pa niti ne, saj je vseh čakajočih zdaj že 307 tisoč 73. To je številka, ki je zaskrbljujoča in seveda terja ukrepanje. Pri stopnji nujnosti zelo hitro na prve preglede trenutno nad dopustno čakalno dobo čaka 58 odstotkov nedopustno čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Na terapevtske postopke nedopustno dolgo čaka 41 odstotkov in na diagnostične postopke 28 odstotkov vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Največje število čakajočih nad dopustno čakalno dobo je pri stopnji nujnosti hitro skupaj 36 tisoč 185, od teh jih 62 odstotkov čaka na prvi pregled, 26 odstotkov na diagnostični postopek in 12 odstotkov na terapevtski postopek. Pri prvih pregledih največ oseb, in sicer 28 tisoč 673, čaka na dermatološki pregled, od tega jih je kar 49 odstotkov nad čaka nad nedopustno dolgo. Če pogledamo podatke o povprečnem trajanju najdaljših čakalnih dob na prvi prosti termin za prve preglede pri stopnji nujnosti zelo hitro lahko vidimo, da ta znaša 169,9 dneva, in sicer za prvi dermatološki pregled. Deset prvih pregledov z največ številom čakajočih na dopustno čakalno dobo, seveda če pogledamo podatke 24. oktobra. Letos vidimo, da je največ jih čakaj, dermatološki pregled prvi, potem ortopedski pregled prvi, nevrološki pregled prvi, kardiološki pregled prvi, revmatološki pregled prvi in lahko bi še naštevala. Notri je tudi urološki pregled, alergološki pregled in vse. Če pogledamo podatke o povprečnem trajanju najdaljših čakalnih dob na prvi prosti termin za diagnostične storitve, je pri stopnji nujnosti zelo hitro najdaljša čakalna doba za magnetnoresonančno angiografijo pljučnih ven s kontrastnim sredstvom in znaša 588,3 dneve. To je več kot skoraj dve leti oziroma leto in pol. Največ se čaka na MRA pljuč, ven s kontrastnim sredstvom, potem ključnih akterjih, lahko bi še naštevala, jaz upam, da imate vse te podatke, če nam vam jih bomo dali. To so javno dostopni podatki.

V Novi Sloveniji s predlogom zakona želimo, da zavarovanci, ki na zdravstveno storitev krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in čakajo nad dopustno čakalno dobo, lahko zdravstveno storitev opravijo pri katerem koli izvajalcu zdravstvene dejavnosti, se pravi, tako v javni mreži, kot tudi zunaj nje.

Se pravi, v središče postavljamo paciente, bolnike, ki potrebujejo te storitve, za katere sem omenila, in čakajo nad dopustno dobo, da to storitev opravijo. Opravljeno storitev, opravljeno zdravstveno storitev ZZZS plača neposredno izvajalcu. Zdravstvene dejavnosti v višini cene storitve, kot je določena v javni zdravstveni mreži. Se pravi, da želimo, da denar sledi pacientu. Ne razumemo pa, mogoče nam boste povedali zakaj lahko pacienti, ki čakajo nad dopustno dobo storitev lahko opravijo izven Slovenije in jim ZZZS povrne stroške te storitve. Lahko jo opravijo na Hrvaškem, lahko jo opravijo v Italiji, lahko jo opravijo v Nemčiji, v Avstriji za storitev, govorimo o storitvah, ki so nad dopustno čakalno dobo in jim ZZZS povrne to storitev. Če pacienti to storitev opravijo v Sloveniji pa te pravice nimajo oziroma jim ZZZS te pravice oziroma denarno ne povrne. Skratka, še enkrat povem, tretjič, vlagamo zakon, ki v središče postavlja pacienta in ki skrajšuje čakalne dobe. Dvakrat je ta zakon naletel na gluha ušesa, da nismo pripravljeni ne vem kakšnih analiz, pa vendarle mislim, da je tukaj poklicano ministrstvo pa tudi ZZZS, da pride tudi sami izračuni, ker te podatke oni imajo. Prepričana sem, da je to edini način dati možnost ljudem, da te storitve, ki jih potrebujejo in za katere čakajo nad dopustno mejo, na dopustno čakalno dobo, da te storitve opravljajo pri kateremkoli izvajalcu v Sloveniji, lahko tudi v Sloveniji, da je to edini zakon, ki uspešno skrajšuje čakalne vrste. Če temu ne verjamete, lahko pogledamo, da se čakalne vrste bistveno ne skrajšujejo kljub vsem ukrepom, ki so bili do zdaj v veljavi in tudi kar se naprej napoveduje lahko rečem, da se bojim, da ne bodo dali želenih rezultatov.

Skratka, želim si, da vendarle pridemo na tej točki skupaj in da nekaj skupaj naredimo za bolnike, ki čakajo na te storitve, to je naša obveza in zato smo tudi tukaj. Hvala.