Govor

Melita Gabrič

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci!

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 21. oktobra 2025 potekala v Luksemburgu. Svet za splošne zadeve bo opravil prvo podrobnejšo razpravo o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028-2034, in sicer se bo tokrat posvetil horizontalnim vprašanjem ter poglavju o konkurenčnosti.

Glede konkretnih tem razprave ministrov in državnih sekretarjev za evropske zadeve, bo Slovenija izpostavila potrebo po zagotavljanju ustreznega ravnotežja med fleksibilnostjo proračuna Evropske unije in njegovo predvidljivostjo za prijavitelje in nacionalne administracije. Podpiramo prizadevanja za poenostavitev proračuna Evropske unije, pri čemer morajo predlogi Evropske komisije glede združevanja programov, še zlasti na področju nacionalnih in regionalnih partnerskih programov, voditi do dejanske poenostavitve izvajanja in ne smejo nalagati dodatnega administrativnega bremena za države članice. Države članice morajo ohraniti ključno vlogo pri izvajanju programov. Ciljna usmerjenost novega večletnega finančnega okvira pa ne sme biti razlog za upočasnjevanje črpanja evropskih sredstev. Poleg tega na področju horizontalnih zadev Slovenija ostaja zagovornica povezovanja, spoštovanja načel vladavine prava z izvajanjem proračuna Evropske unije. Prav tako kot močna zagovornica širitve Evropske unije podpira predlog komisije, da se večletni finančni okvir revidira v primeru širitve Evropske unije. Slovenija se strinja, da je treba več sredstev proračuna Evropske unije v prihodnosti nameniti spodbujanju konkurenčnosti. Komisija je v predlogu VFO predlagala občutno povečanje sredstev za te namene, kar je dobro, saj je to edini način, kako bo EU uresničila predloge. Iz poročil Maria Draghija in Erike Lete. Ustrezno se nam zdi tudi, da je komisija predvidela povečanje sredstev za povezljivost tako na področju prometa, kot tudi na področju energetske in digitalne infrastrukture v okviru inštrumenta za povezovanje Evrope. Posebej želimo izpostaviti tudi pomen geografskega ravnotežja pri dostopu do sredstev novega sklada za konkurenčnost. Zavedamo se, da morajo konkurenčnost, znanost in raziskave temeljiti na načelu odličnosti, vendar pa je zelo pomembno, da imajo dostop do evropskih sredstev na tem področju tudi mala in srednja podjetja, kot tudi države članice, ki so pod povprečjem razvitosti Evropske unije. Ne želimo, da bi sklad za konkurenčnost postal sklad samo za nekaj velikih razvitih držav članic in velikih podjetij.

Evropska komisija bo predstavila poročilo o napredku na področju poenostavitev zakonodaje Evropske unije s poudarkom na pobudah za večjo učinkovitost evropskih politik in pravil v skladu s cilji, določenimi v sporočilu Evropske komisije za hitrejšo in enostavnejšo Evropo. Slovenija želi, da bi zakonodaja Evropske unije bila čim bolj jasna, enostavna, manj obremenjujoča ter da bi zagotavljala pravno gotovost za podjetja in državljane. Podpiramo čimprejšnji zaključek dela na poenostavitvah ter izogibanje pretirani regulaciji in uvajanju novih upravnih bremen, k čemur bo pozval tudi Evropski svet.

Svet za splošne zadeve bo obravnaval osnutek sklepov za zasedanje Evropskega sveta, ki bo 23. in 24. oktobra 2025 v Bruslju. Glede na to, da smo to obravnavali že pri 1. točki dnevnega reda te seje predlagam, da preidemo kar na naslednjo temo, in sicer na podlagi 7. člena Pogodbe o Evropski uniji bo Svet za splošne zadeve opravil zaslišanje Madžarske v zvezi s spoštovanjem temeljnih vrednot Evropske unije. Razprava se bo osredotočila na trenutne razmere glede vladavine prava na Madžarskem, vključno z analizo najnovejše zakonodaje in njenega vpliva na delovanje demokratičnih institucij ter svobodo civilne družbe. Predvidoma bodo v ospredju tudi aktualni postopki ugotavljanja kršitev prava Evropske unije, ki se navezujejo na sprejetje Zakona o zaščiti nacionalne suverenosti ter na nove predpise, ki omejujejo financiranje nevladnih organizacij in medijev iz tujih virov. Slovenija podpira nadaljevanje postopka v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji, saj ga ocenjuje kot pomemben instrument za varovanje temeljnih vrednot. Naj poudarim, da ne gre le za postopek, temveč tudi za priložnost za odprt in spoštljiv dialog, ki nam državam članicam omogoča, da skupaj prepoznamo morebitne pomisleke ter poiščemo rešitve v skladu z našimi skupnimi standardi in načeli.

Spoštovani! S tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve 21. oktobra v Luksemburgu in se vam zahvaljujem za pozornost.