Hvala lepa, predsednica. Lep pozdrav poslanci, poslanke, vsi vabljeni. Torej, upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je včeraj obravnaval predlog zakona. Pa bom na kratko predstavila, kaj je bilo bistvo razprave na včerajšnji seji.

Predvsem je uvodoma upravni odbor soglašal, omenil, se strinjal, da predlagana ureditev prinaša kar nekaj prednosti ali pa izboljšav glede na trenutno veljavni sistem. Predvsem je nesporno, da bo povezovanje izvedenske stroke prineslo enotnejšo prakso za presojo pravic o začasni nezmožnosti za delo, torej v bolniškem staležu in trajni zmanjšani zmožnosti kljub temu seveda, da so materialni predpisi na tem področju različni. Ker bo po Predlogu Zakona o začasni nezmožnosti za delo po novem odločal pravnik, smo prepričani, da bo pravna pravilnost odločb večja kot sedaj, ko to dela zdravnik, ki sicer ima opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka. Kar nekaj točk v zakonu naslavlja problematiko absentizma. V razpravi je bilo razvidno, da je ključno, da zakon se osredotoča predvsem na preostanek delovne zmožnosti, ne toliko na ocenjevanje nezmožnosti za delo. Tukaj bi izpostavila, po moji oceni, tudi za delodajalce pomembno novost in sicer, da se bo zavod in inštitut ukvarjal tudi s kratkimi odsotnosti z dela, ko se te pri posameznem zavarovancu, pri posameznem pacientu ponavljajo. Izjemna pomembna novost je tudi zagotovitev pravne podlage za vzpostavitev osnovne delovne dokumentacije. Tisti, ki poznate to področje, veste, da se celotna delovna dokumentacija sedaj zbere šele pred postopkom ocenjevanja trajne nezmožnosti. Za delo v postopkih odločanja o bolniškem staležu pa so imenovani zdravniki pretežno se naslanjajo na podatek o delu, kot ga opredeli izbrani osebni zdravnik. Pomembna novost je tudi to, da bo lahko sam inštitut predlagal postopek trajne nezmožnosti za delo, ko bo pri ocenjevanju bolniškega staleža videl, da gre v bistvu za trajnejše spremembe v zdravstvenem stanju in je potrebno takoj začeti torej s postopkom ugotavljanja trajnejše nezmožnosti za delo, kar nekaj je tudi varovalk preprečevanja neustrezne porabe javnih zdravstvenih sredstev, zagotovo bo ureditev položaja zdravnikov na obeh zavodih, ko govorim o ureditvi položaja imam v mislih predvsem izboljšanje plačnega položaja in odpravo težav v zvezi s podaljševanjem licenc. To bo pomenilo zagotovo kadrovsko stabilizacijo. In na koncu smo danes že slišali tudi v enem delu razbremenitev izbranih osebnih zdravnikov.

Zakaj pa je bilo mnenje upravnega odbora rezervirano oziroma je izražalo, bi rekla, kar veliko zaskrbljenost, pa predvsem zaradi dveh ključnih tveganj, ki po oceni upravnega odbora niso obvladana v predlogu zakona. Prvo je, da bodo postopki odločanja o bolniškem staležu nedvomno daljši. Danes namreč postopek poteka tako, da izbrani osebni zdravnik poda na predlog, poda predlog na Zavod za zdravstveno zavarovanje in imenovani zdravnik presodi o bolniškem staležu kakšno obdobje, v kakšnem obsegu. Naj povem, da je bil povprečen čas odločanja na prvi stopnji v lanskem letu 4,7 koledarskih dni. Po predlogu zakona se v postopek odločanja o bolniškem staležu dodaja nov korak. Torej še vedno bo družinski zdravnik posredoval predlog na zavod. Predlog se bo na zavodu administrativno preveril Zavod bo zaprosil za izvedensko mnenje inštitut, da izvedensko mnenje vrne izvedensko mnenje na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izda se odločba in se vroči vsem strankam. Nekako, če ne bo potreben osebni pregled ali pa ogled delovnega mesta, je ocena, da bo presoja potekala tam nekje med osem do deset koledarskih dni. Zakaj je upravni odbor to posebej izpostavil? Zato ker seveda sistem podeljevanja pravic je tak, da se vedno mora z odločbo pokriti obdobje priznanega bolniškega staleža do dne, ko zavarovanec prejme odločbo, in če je seveda to obdobje daljše, pa čeprav recimo se izvedenec inštituta ne bo strinjal, da so podani pogoji za nadaljnje, za nadaljnji bolniški stalež bo potrebno nekoliko več dni pri odločanju administrativno podeliti bolniški stalež.

Drugo tveganje za več izgubljenih delovnih dni v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je pa po oceni upravnega odbora tudi pri, tudi zaradi nove ureditve, kjer naj bi družinski zdravniki odločali o bolniškem staležu do 90 dni. Sedaj so nam večkrat prav predstavniki družinske medicine povedali, da se je kakšen bolniški stalež zaključil tudi 29., 30. dan, ko je bilo potrebno podati predlog na zavod. Tukaj vidimo tudi določeno tveganje večjega števila izgubljenih delovnih dni.

In če zaključim še z nekaj tveganji, ki jih je upravni odbor izpostavil. Predvsem je bilo grajen prekratek rok za uveljavitev sprememb glede na potrebna pripravljalna dejanja samega seveda ustanavljanja inštituta in predvsem tudi za vzpostavitev informacijske podpore delovanja inštituta. Izpostavljena je bila podnormiranost določenih novih rešitev, zlasti načrta vračanja na delo, kjer po mnenju upravnega odbora ni povsem jasno, pod katerimi pogoji obstaja dolžnost delodajalca pripraviti načrt, ali je potrebno soglasje, nekje vidimo, da lahko delavec graja ta načrt vračanja na delo, kaj se zgodi, če soglasja ni in tudi posledica v prehodnih določbah je predvidena sankcija za delodajalce 30 procentno nadomestilo, če ne bo realiziral tega načrta vračanja za delo.

Mogoče še zadnja stvar. Na upravnem odboru je bil izpostavljen pomislek, zakaj se je spustilo delovno področje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, če se celostno na enem mestu združuje izvedence s področja socialnih zavarovanj, je bilo mnenje, da bi moral ta zakon zajeti tudi postopke zavoda za zaposlovanje. Grajan je bil pa tudi sistem poseganja v zakone, in sicer, da je poseg v, mislim da devet zakonov narejen na način odstopa od določil ne pa sprememb teh zakonov, kar bo lahko povzročilo v praksi zmedo in težko razumljivost zavarovancev kaj v danem momentu sploh velja. Tako je upravni odbor sprejel sklep, da se je seznanil z zakonom. Izraža pa zaskrbljenost nad nedodelanimi rešitvami, prekratkimi roki za uvedbo, delovnopravnimi pomanjkljivosti in posledicami za javne finance saj se bo absentizem, zaradi procesa odločanja povečal. Hvala lepa.