Spoštovana predsednica odbora, hvala lepa za besedo. Poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, ostali prisotni na seji, lepo pozdravljeni! Predlog zakona sta v okviru Državnega sveta prejšnji teden obravnavali dve komisiji: pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter zainteresirana Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Komisiji ugotavljata, da je predlog zakona prinaša določene dobre rešitve, hkrati pa se strinjata s pomisleki glede primernosti nosilca sprememb. Tako kot je že opozoril na samih sejah predstavnik Ekonomsko-socialnega sveta, le-ta ni bil v dovoljšni meri vključen v pripravo zakonskih rešitev, zato smo ocenili, da bi bilo bolj primerno, da bi bila nosilec predloga zakona Vlada in da bi se pogovarjali o različici predloga zakona, ki jo je pripravljala posebna delovna skupina na Ministrstvu za zdravje. Na to, da bi bila to z vidika usklajenosti ključnih deležnikov morebiti boljša pot, nakazuje tudi različna stališča ključnih ministrstev predstavljena na naši seji. To je Ministrstvo za zdravje, ki je predlog zakona podprlo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je izrazilo načelno podporo zgolj ideji enotnega izvedenskega organa, ne pa tudi ostalim rešitvam. Ugotovili smo tudi, da je pretežni del predloga zakona usmerjen v odpravo absentizma, za kar smo po sebi samo po sebi ne predstavlja težave, a bi bilo po naši oceni hkrati treba urediti tudi druga odprta vprašanja, ki so kompleksne narave. Kot eno od glavnih vsebinskih težav predloženega zakona je bilo s strani predstavnikov interesov delodajalcev izpostavljeno podaljšanje obdobja v katerem je za to, za potrjevanje in podaljševanje bolniške odsotnosti odgovoren osebni zdravnik tudi po 30. dnevu, pa vse tja do 90. dneva. Skrbijo jih namreč negativne izkušnje s ponovnim podaljšanjem obdobja, v katerem breme nadomestil iz naslova odsotnosti z dela zaradi bolezni nosijo delodajalci nazaj na 30 dni v lanskem letu, kar je imelo za posledico povečanje bremena bolniških odsotnosti za 13 odstotkov. Menijo, da se bo z dodatnim podaljševanjem obdobje v breme bolniških odsotnosti tako z vidika dolžine kot tudi stroškov, povezanih z njim, zgolj še dodatno povečalo. V razpravi je bila izražena tudi skrb, da bi ustanovitev novega inštituta s predvidenimi boljšimi pogoji za delo zdravnikov lahko vplivala na selitev dela kadrov iz primarnega zdravstva, na primer družinskih zdravnikov, na navedeno področje dela, s tem pa bi se še dodatno šibilo že tako kadrovsko osiromašeno strukturo na primarni zdravstveni ravni.

Razprava je tekla tudi o dejanskem učinku predlaganih rešitev v smislu racionalizacije postopkov ter prihrankov z vidika sredstev, ki se jih trenutno porabi za izvajanje storitev izvedenskih organov, česar pa iz predloga zakona ni možno razbrati. Dvom je bil izražen tudi v zvezi z dejanskimi možnostmi pospešene informatizacije na tem področju glede na slabe izkušnje z navedenim področjem v zdravstvu na splošno, nepovezane baze podatkov in tako dalje.

V razpravi je bilo sicer izraženo tudi nekaj pozitivnih stališč in pozvano je bilo k skupnim prizadevanjem za reševanje problematike absentizma. Izpostavljena je bila tudi podpora stroke s področja medicinskega izvedenstva in zavarovalniške medicine, ki po svojih izkušnjah iz prakse najbolj ve, kakšne spremembe bi bile nujno potrebne v tem sistemu izvedenstva. Opozorjeno je bilo tudi na to, da se je za poenotenje postopkov na tem področju večkrat zavzel tudi Strateški svet za zdravstvo ter da bi spremembam na tem področju moralo slediti tudi ostala zakonodaja, ki jo je v svojem mnenju izpostavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na primer zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu. Ob koncu razprave je bilo izraženo tudi pričakovanje, da se bo glede na kar nekaj odprtih vprašanj in na podlagi informacij predlagateljev o nadaljnjih usklajevanjih o vsebini predloga zakona slednjega v nadaljevanju zakonodajnega postopka primerno korigiralo. Posebej smo podprli tudi poziv Sveta za invalide Republike Slovenije in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, da naj se posebno pozornost nameni predlagani vključitvi ocene pravic do osebne asistence med področje dela novo predvidenega inštituta. Slednje je trenutno v pristojnosti Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, ki s strokovnega vidika dobro pozna problematiko in se zaveda dejstva, da se invalidov ne da obravnavati zgolj z medicinskega, ampak tudi predvsem s sociološkega vidika kot socialna bitja s specifičnimi potrebami. Pozvano je bilo tudi k razmisleku, če je to enotni izvedenski organ, o vključitvi strokovnjakov z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v aktivnosti inštituta, kar se tiče ukrepov povezanih s poklicno oziroma zaposlitveno rehabilitacijo.

Za zaključek zgolj ključna informacija, da obe komisiji v okviru glasovanj predlog zakona v trenutni različici nista izrazili podpore. Hvala.