Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Bom prvi danes očitno, ampak upam, da ne zadnji. Najprej dovolite, da se seveda zahvalim, pa seveda pozdrav tudi spoštovanim gostom, Dovolite seveda, da se zahvalim najprej obema ministrstvoma oziroma uradu in seveda ministrstvu za pripravo predloga novele tega zakona. Jaz mislim, da je predlog ena osnova za izvajanje projektov, da prinaša kar dovolj premišljene in preudarne načine izvajanja projektov. Mislim, da se je zdaj v tem času treh let nabralo kar nekaj izkušenj tudi pri uradu, da so lahko pripravili tudi ustrezne zakonske podlage za, ki se odziva pravzaprav na potrebe skupnosti v tujini in preko meja. Veseli me ali pa vesel sem, da ste predvideli en organ, ki bo, ki bo bdel, tudi finančni okvir seveda, ki ste ga prej omenili, tako državni sekretar magister Židan kot tudi kot tudi državna sekretarka Humarjeva. Jaz mislim, da je pomembno to vedno, vedno poudarjati, vsakič znova, da so slovenske narodne skupnosti čez mejo velik del našega, našega kulturnega in gospodarskega potenciala. Mislim, da je prav, da povemo, da so, da so ta čezmejna sodelovanja, ki jih taki in podobni ukrepi prinašajo, seveda način krepitve nekega tudi regionalnega razvoja, pa seveda tudi eno, ponuja eno naravno zaledje slovenskega gospodarstva preko meja. Sam sem, sem vedno vesel, kadar lahko s kakšno pobudo ustvarjamo nova, mogoče delovna mesta, izboljšujemo neko lokalno povezavo, lokalno infrastrukturo in tako naprej. Mislim, da mi je posebej všeč tudi, da ste pripravili kar en obsežen nabor ukrepov. To, ali pa recimo, državni sekretar je prej omenjal te gospodarske pobude, ki ste jih uspeli aktivirati, delovanje tudi gospodarskih organizacij, pa predvsem mogoče to, da omogočate neko ali pa pripravljate ali pa dodajate neko, neko upravljavsko logiko, da boste te razpise, ki jih pripravljate, lahko v bistvu nadgradili zdaj z dodatnimi sredstvi in pa predvsem, kar mi je všeč, da boste lahko te razpise ali pa te projekte, ki se pojavijo ad hoc, ki so pa dobri in ki nosijo posebni pomen, lahko tudi na nek način ustrezno ovrednotili in sfinancirali. Ta predlog seveda ni nastal iz nič, jaz mislim, kot sem že prej dejal, da je nastal iz obilice izkušenj, ki ste jih v tem času pridobili. Je pa to, se mi zdi, ena taka celovita zasnova razvojnih potreb, naših zamejskih skupnosti.

Ne bom zdaj šel preveč široko. Tudi vse projekte, ki jih lahko s tem, s tem zakonom pravzaprav podpremo ali pa financiramo, mogoče bi na koncu se osredotočil samo še na ta del diplomatsko gospodarske dimenzije teh projektov, ki absolutno Slovence v zamejstvu in po svetu postavlja nekako boljši stik tudi z domačimi podjetniki, kar je za nas pomembno, hkrati mi je pa všeč, da se s temi, bi rekel, projekti pravzaprav tudi ponujajo možnost mladim, da se aktivneje vključujejo v ta sodelovanja, kar je pa zelo pomembno.

Bi mogoče še predlagal, da se pravzaprav ta zakon tudi implicira oziroma anticipira, da se potem na koncu pripravi kakšno poročilo s kazalniki, potem, še posebej tam pri tistih, pri tistih projektih, kjer gre za neposredne, neposredne dodelitve, ker se mi zdi, da je legitimnost in transparentnost dodeljevanja teh sredstev, tudi zaradi, zaradi predstavnikov krovnih organizacij in tako zelo pomembna. Potem seveda sodelovanje s terenom. Pri tem moram biti, moram izraziti pohvalo tako uradu kot seveda tudi ministrstvu, tudi naši komisiji. Prej je državni sekretar dejal, da smo v tujini samo Republika Slovenija in to lahko seveda tudi potrdim iz lastnih izkušenj, tudi iz terenskih sej naše komisije. Tako da sem pravzaprav bil vedno počaščen, ko sem videl tudi in hvaležen, ko sem videl tudi podporo na oni strani meje našim poskusom izboljšanja njihovega položaja.

In pa še morda opozorim na povezavo z evropskimi viri s projekti Interreg, zato, ker te povezave potem omogočajo daljše časovno, bi rekel ali pa trajanje nekih projektov na daljše časovno obdobje, ne zgolj na eno finančno ali pa fiskalno obdobje ali pa finančno perspektivo, ampak se lahko potem neka kontinuiteta tudi skozi te programe, se mi zdi, zagotavlja, da ne bo potem to zgolj nekaj, kar se pač zgodi danes, jutri, pa potem tega ni več. Ja, in se seveda strinjam z državno sekretarko Humar, ki je dejala prej, da naše manjšine, naši rojaki v tujini seveda niso zgolj dediščina ali pa bog ne daj, da bi kdo mislil ali pa razumel, da je to neko breme, ampak so pravzaprav živi del našega naroda. In seveda mislim, da s tem zakonom ponujamo en tak prostor zato, da bodo lahko delovali in živeli bolje, pa predvsem, da bodo lahko, da se bodo počutili bolj povezane tudi z matično domovino in državo. Tako da hvala lepa in seveda zakon bom podprl. Bom na to temo še razpravljal. Morda z nekoliko drugega vidika, z vidika zunanje politike tudi na Odboru za zunanjo politiko, ki ga bomo imeli v prihodnje ravno na to temo. Hvala lepa.