Hvala gospa predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi ostalim prisotnim.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kot prvo bi rad povedal, da imamo izjemno srečo, da izjemno dobro sodelujemo s pristojnim uradom za zamejce in tudi zaradi tega, pa tudi zaradi vaše komisije, gospa predsednica. Se mi zdi, da ko pridemo v tujino, smo samo Slovenija, nismo več politične stranke, nismo več takšni in drugačni, smo samo Slovenija in to je neko vzdušje, ki verjamem, da ga bomo krepili tudi v prihodnje. Ministrstvo je na pobudo zamejskih organizacij, podobno kakor je že pred tem bila ustanovljena zamejska kmetijska koordinacija. Že leta 2022 skupaj z uradom povabilo predstavnike v vseh štirih sosednjih državah, kjer imamo zamejce, da na njihovo pobudo skupaj ustanovimo podobno zamejsko gospodarsko koordinacijo, bila je ustanovljena, zelo hitro je bil pripravljen program in svoj program je začela tudi izvajati. Hkrati pa smo na ministrstvu ugotovili, da imamo nekje srečo, da znotraj direktorata za regionalni razvoj imamo tako imenovani čakajoči program. Torej, imeli smo en zelo dober program, ki sta ga skupaj pripravili prejšnji ministrstvi, torej ministrstvo in urad v prejšnji vladi, pred to sedanjo vlado in sta ga takrat pristojna ministra, gospod Počivalšek na uradu, mislim, da je bila gospa ministrica, samo se ne spomnim imena, gospa Jaklič, so ga podpisali in je bil tudi na proračunu naložen denar 2,1 milijona evra za obdobje štirih let, ni, pa se program izvajal in ko smo mi ta program pogledali, smo začeli program za Porabje, program, ki naj krepi gospodarske temelje, zelo hitro izvajati skupaj s porabskimi zamejci. In pravijo naši Porabci, da tudi zaradi tega izvajanja, ne pa niti približno samo zaradi tega, ampak tudi zaradi tega, to je bil eden od kamenčkov, ko se je dogodilo, da če je bilo pred zdaj že 12 leti, ko je bil popis na Madžarskem 2800 ljudi opredeljenih za Slovence, se je pred dvema letoma, kar je bilo izjemno pozitivno presenečenje in čisto nepričakovano, se je že skoraj 4000 oziroma 35 ljudi, manj kot 4000 opredelilo za Slovence v Porabju. Nobena druga manjšina na Madžarskem, razen ukrajinske, kjer je pa neka druga specifika, vsi ostali pa padajo. In to je bila osnova, da smo potem tisti program poimenovali kot pilotni. In se usedli skupaj z uradom in z vsemi zamejskimi skupnostmi, ki so del zamejske gospodarske koordinacije in se vprašali, ali imamo potencial, da pripravimo podoben program, tokrat bolj ambiciozen, za vse štiri sosednje države, kjer živi zamejska skupnost in smo ga pripravili. Imeli smo nekaj izhodišč, prvo izhodišče je bilo, da tudi naslednji program naj bo štiriletni, drugič, da ne smemo zmanjšati denarja, ki je namenjen Porabju. Če je bilo 2,1 in ko se je upoštevala inflacija, pa še novi projekti, smo ta denar dvignili na 2,5 in potem smo se dogovorili, da damo vsem zamejskim skupnostim, čeprav je različna velikost, to se zavedamo, damo podobno količino resursa na razpolago. In zelo hitro smo se tudi dogovorili, da bo tudi skupni program tudi tristebern bistvu. Prvi steber je gospodarsko gospodarski, torej da podpiramo projekte, ki so tipični gospodarski projekti. Tako pa moramo razumeti, da to niso gospodarski projekti, ki so vredni milijone, to so gospodarski projekti, kjer v bistvu ljudje večinoma prosijo za 10000 do 12000, ne morejo pa več kot 50000 evrov prositi. Ampak to so ravno tisti, od katerih ljudje tam živijo. Torej prvi del ohranimo kot gospodarski, drugi del kot turistični za turistične kapacitete in aktivnosti, tretji del pa, kakor je bil do sedaj za krepitev infrastrukture. Mi namreč želimo, da imajo naši zamejci tudi usposobljene ljudi, ki ne samo, da za naše razpise pripravljajo za naše ljudi vloge, ampak tudi za vse ostale razpise, ki jih je dosti povsod. In poleg tega je bil tudi dogovor z zamejskimi skupnostmi, da vsaka zamejska skupnost pa ima pravico izbrati poseben pomemben program za njih, ki ga potem morata potrditi ministrstvo in urad, ki ga potem kot ločenega financiramo. Recimo v Porabju je to dosti enostavno. Tam so se že vnaprej dogovorili, da morajo nadaljevati z obnovo hotela Lipe. Ostale skupnosti pa morajo. In šele, ko bodo definirali, potem stopimo zraven kot štiriletni sofinancer. Ko smo pripravili in ko smo tudi že načrtovali sredstva v proračunu, pa smo zaradi previdnosti se odločili, da damo tokrat ta program tudi v vednost Vladi Republike Slovenije. In takrat nas je Služba Vlade za zakonodajo opozorila, da je potrebno zakonodajne temelje v primarnem zakonu pa okrepiti. Da ni dovolj samo tole, da se da dolžnost, ampak da dolžnost mora biti opisana v odličnosti. In prišlo je do priprave zakona, ki je bil dosti naporen, zato ker mi kljub vsemu posegamo z ukrepi izven teritorija matične države. In tu se moram zahvaliti tako Službi Vlade za zakonodajo, kakor Vesna, mislim, da tudi našim strokovnim sodelavcem, našim pravnikom, zelo dosti, zelo dolgo so iskali rešitve skupaj z zamejsko skupnostjo. In sedaj pred vami je program s katerim se sprememba zakona, je pa v ozadju že pripravljen program, ki ima popolno soglasje vseh partnerjev, torej vseh predstavnikov zamejskih skupnosti, ki so sodelovali. In ko bo zakon sprejet, nam bo omogočal, da v letu 2026 takoj začnemo izvajati štiriletni program. Še enkrat, deset let, deset milijonov, dva pol milijona na posamezno skupnost. In ta denar je že tudi, ko boste gledali proračun Republike Slovenije, osnutek proračuna za naslednje leto in za leto 2027 je tudi že načrtovan. Videli boste, da ni čisto linearno načrtovan, da prvo leto je celo nekaj več denarja načrtovano zato ker ne vemo, kako hitro bodo posamezne skupnosti svoje ključne projekte vključile. In pazili pa smo tudi do sedaj, da denar, ki je namenjen zamejcem, ostane za zamejce. Tako da jaz bi se rad, Vesna tebi, svojemu ministru, uradu zahvalil. Vam, gospa predsednica, pa tudi, da ste tako hitro to točko sprejeli, ker je res neka taka želja naših zamejcev, da bi se program leta 2026 lahko začel operativno izvajati. Osnova je pa sprememba zakona. Hvala.