Lep pozdrav. Hvala za sklic seje. Danes torej obravnavamo predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Gre za tri tehnične popravke oziroma dopolnitve in uvajanje oziroma razširjanje novega vsebinskega sklopa povezanega s spodbujanjem gospodarskega razvoja slovenskih manjšin v zamejstvu.

Mogoče na začetku najprej nekaj besed o tem, ker je to tudi najbolj obsežna in najbolj vsebinska sprememba, ki jo imamo danes na mizi. Skrb za slovenske narodnostne skupnosti v sosednjih državah je izjemno pomembna naloga Republike Slovenije, hkrati pa je to tudi naloga, ki terja prilagajanje in odzivanje na spreminjajoče se potrebe in pričakovanja teh skupnosti, ki so daleč od tega, da bi bile neke folklorne skupnosti, ampak so to dejansko žive, napredne, delujoče skupnosti z velikim razvojnim potencialom, za katerega se nam zdi pomembno, da ga Republika Slovenija okrepi in podpre. Hkrati pa s tem poveča tudi ta sodelovalni potencial, gospodarsko sodelovanje s Slovenci v sosednjih državah in na splošno Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. Je namreč izjemna razvojna priložnost tudi za matično državo v preteklem štiriletnem obdobju je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu izjemno uspešno izvedlo program spodbujanja gospodarske osnove slovenske skupnosti na Madžarskem, torej v Porabju. O tem, kako uspešno bo, nekaj več povedal kolega državni sekretar Dejan Židan. Na podlagi te pozitivne izkušnje je nastala odločitev o tem, da se podoben program spelje tudi v vseh ostalih treh zamejstvih. Kar pomeni, da si želimo v naslednjem štiriletnem obdobju, torej med letoma 2026 in 2029, speljati štiri gospodarske razvojne programe v vseh štirih sosednjih državah, za kar so vsebinski okvir že postavljeni z vzpostavitvijo zamejske gospodarske koordinacije. Opredeljeni pa so tudi že proračunski viri za izvajanje te dejavnosti. Sprememba zakona, ki je na mizi, nastaja na podlagi presoje Službe Vlade za zakonodajo, da je bilo v dosedanjem zakonu gospodarsko sodelovanje in spodbujanje gospodarske osnove ne dovolj obsežno in natančno urejeno. Zaradi tega imamo po 43. členu, ki na splošno opredeljuje gospodarsko sodelovanje, nove člene od 43.b do 43.e, ki natančno opredeljujejo postopek sprejemanja gospodarskih razvojnih programov in dodeljevanja sredstev, vlogo različnih deležnikov v tem procesu in zagotavljajo, da je dodeljevanje sredstev transparentno usmerjeno in da ima merljive kazalnike in učinke.

Jaz bi na kratko samo pojasnila še ostale spremembe, ki so, kot rečeno, v začetku predvsem tehnične narave. S 5. členom in 6. členom spreminjamo izvajanje finančne podpore in zagotavljanje prostorov za delovanje. Ta sprememba se nanaša na civilno družbene organizacije, ta sprememba se nanaša na financiranje, se pravi, nekoliko dopolnjujemo dikcijo, ki je bila malo zastarela. Doslej smo predpostavljali, da Republika Slovenija financira strukture Slovencev izven Republike Slovenije in organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji. s to besedo strukture so iz možnosti financiranja izpadle številne organizacije, civilne družbe in ustanove, ki bistveno pripomorejo k delovanju Slovencev v zamejstvu in po svetu, pa ne sodijo pod ta pojem organizacijskih struktur. To so na primer šole, vrtci, raziskovalne ustanove, evropska združenja za teritorialno sodelovanje in tako naprej. S 57.a členom, novim, ki ga uvrščamo za 57. člen, pa rešujemo vprašanje zagotavljanja prostorskih pogojev za dve ključni civilnodružbeni organizaciji s sedežem v Republiki Sloveniji, torej za Svetovni slovenski kongres in za Slovensko izseljensko matico na tak način, da omogočamo uradu, da zagotavlja njihovo delovanje tudi z zagotavljanjem prostorskih pogojev kar nam bo v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo omogočilo, da obe organizaciji ostaneta v sedanjih prostorih na Linhartovi ulici v Ljubljani. Členu pa dodajamo še eno prehodno določbo, ki se nanaša na izvajanje tako imenovanega skupnega slovensko-madžarskega razvojnega sklada. Ta prehodna določba vzpostavlja pravno podlago za izvajanje dejavnosti iz sporazuma med Slovenijo in Madžarsko v letih 2025 in 2026. Hvala.