Hvala za besedo. Pozdravljeni, spoštovani namestnik Varuha človekovih pravic, predsednik odbora, ostali prisotni.

Najprej se zahvaljujem namestniku za predstavitev 30. poročila in za vsebinske poudarke, ki se nanašajo na vsebine dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na našem ministrstvu je varuh v poročilu za lansko leto naslovil 17 priporočil, kar je sicer manj kot leto poprej. Ne glede na število vsako od teh priporočil obravnavamo z vso resnostjo. Poleg priporočil varuh vsako leto v letnem poročilu na nas naslovi tudi poizvedbe in nekatere pobude, s katerimi nas opozarja na konkretne težave, ki jih bodisi zazna ob terenskih obiskih bodisi jih nanj naslovijo ljudje, ki se obračajo na njegov urad. V zadnjem letu smo sprejeli vrsto pomembnih ukrepov, ki izboljšujejo položaj delavcev, krepijo njihovo socialno varnost. Tako smo na primer zvišali najnižji znesek denarnega nadomestila, da je vezan na odstotek minimalne plače in ni več določen v fiksnem znesku, ki je ostal nespremenjen od leta 2013. Izboljšujemo na ta način finančno varnost v obdobju brezposelnosti. Starejšim delavcem smo z ukrepom skrajšanega delovnega časa pred upokojitvijo omogočili postopnejše prehajanje upokojitev za 80 procentov delovnega časa, 90 procentov plače in 100 procentov plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta ukrep hkrati razbremenjuje delodajalce in omogoča prenos znanja na mlajše generacije. Okrepili smo tudi varnost in zdravje pri delu. Z novim Pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen smo dajali, smo ponudili delodajalcem Zelo konkretno orodje za ocenjevanje stopenj tveganosti in preprečevanju kostno-mišičnih obolenj. Dopolnili smo tudi Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki jasno določa obveznosti delodajalcev v primeru visokih temperatur pri delu na prostem. Ti morajo zdaj zagotavljati redne odmore, dostop do pijače, ustrezno zaščito pred toplotnim stresom. Pravilnik uvaja enake standarde za vse delavce tako na velikih kot na manjših gradbiščih in hkrati daje inšpektoratu za delo jasno pravno podlago za nadzor in ukrepanje. Januarja 2025 je bila ponovno odprta info točka za tujce v Ljubljani, ki nudi informacije, svetovanje in pomoč delovnim migrantom, njihovim delodajalcem in vsem, ki urejajo dokumentacijo za bivanje in delo v Sloveniji. Ravno med temi delavci je namreč zaznano največ kršitev pravic iz naslova dela. S tem korakom tudi dodatno prispevamo k varnejšemu in bolj enakopravnemu vključevanju tujih delavcev v slovensko delovno in družbeno okolje, ob zagotavljanju enakih pravic kot domačim delavcem. Prav tako je bilo realizirano varuhovo priporočilo v zvezi s spremembami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V zvezi s tem je namreč varuh podal priporočilo, da se omogoči znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma pokojnine za vsakega živo rojenega otroka, ne glede na skrb zanj v prvem letu starosti. Pri tem so do te pravice v primeru posvojitve upravičeni tudi posvojitelji in s spremembo zakonodaje s tega področja je bilo to uresničeno. To predstavlja pomemben korak k večji enakosti in pravičnosti pri priznavanju pokojninskih pravic staršev in posvojiteljev. Zavarovali smo tudi delavske predstavnike, povečali smo njihovo pravno varnost s podaljšanjem zadržanja učinkovanja odpovedi in zvišanjem nadomestila plače v času prepovedi dela. Vsi ti ukrepi skupaj predstavljajo, verjamemo, pomemben premik k pravičnejšemu in varnejšemu delovnemu okolju, ki je temelj sodobne, socialno odgovorne družbe.

V okviru plačne reforme smo na centrih za socialno delo oblikovali nova delovna mesta, uvedli smo tudi pripravništvo in štipendiranje študentov socialnega dela, uvedli poklicne kvalifikacije in tretji naziv za strokovne delavce. S tem se krepi kadrovska struktura in na ta način tudi uresničuje priporočilo varuha za reševanje kadrovske podhranjenosti v zdravstvu in socialnem varstvu.

Pomemben korak k izboljšanju življenjskih pogojev otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo odraščati v svoji matični družini, smo naredili tudi z novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. Zvišali smo višino rejnine, tako oskrbnine kot plačila za delo rejnika, uvedli nove enkratne prejemke ob različnih situacijah pri namestitvi otroka, ob nujnem odvzemu in namestitvi več otrok iz iste družine. Rejniki bodo deležni tudi letnega dodatka za oddih in počitnice. Tako otrokom zagotavljamo hitrejšo, kakovostnejšo namestitev v varno družinsko okolje in s tem tudi uresničujemo priporočilo varuha, da se otroku, ki ga je treba umakniti iz družine, to omogoči nemudoma in da se za to zagotovijo finančna sredstva. V zakonodajnem postopku je tudi predlog novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katerim se bo uresničilo varuhovo priporočilo, da center za socialno delo po uradni dolžnosti odloči o dodatku za veliko družino tudi takrat, ko imajo otroci po 18. letu starosti pravico do državne štipendije. Na ta način staršem ne bo več treba vlagati posebne vloge, kar poenostavlja postopke, zagotavlja, da družine ohranijo pravice, do katerih so upravičene, in hkrati razbremenjuje ostale delavce, ki se ukvarjajo z vsemi drugimi postopki. Aktivno iščemo tudi rešitve za pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami. Tu predvsem poteka delo pri posodabljanju pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, in seznama težkih bolezni in stanj, za kar že poteka delo delovne skupine. Na centrih za socialno delo bomo poskušali še bolj poenostaviti postopek uveljavljanja pravic, o morebitni dodatni spremembi veljavne zakonodaje pa bomo v bistvu odločili po končani razpravi z vsemi deležniki, ki trenutno poteka.

Na ministrstvu smo dejavni tudi pri iskanju rešitev za spoštovanje človekovih pravic romske skupnosti. Izvedli smo javni razpis za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov in s tem vzpostavili devet tovrstnih centrov. Aktivnosti v večnamenskih romskih centrih so usmerjene v izboljšanje socialno-ekonomskega položaja in kakovosti življenja pripadnikov romske skupnosti in posledično njihovo večjo vključenost v širšo družbo. Verjamemo, da je to dvoje – njihov materialni položaj in možnost vključevanja v družbo – nujno povezano. Na ta način se krepita medsebojno zaupanje in sodelovanje z večinskim prebivalstvom, večnamenski romski centri pa postajajo pomembna povezovalna središča v lokalnih skupnostih in okoljih, v katerih delujejo.

Na področju skrbi za invalide je v zakonodajnem postopku predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih.

. Ta določa pravico do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih in ureja pravico do tolmačenja zanje. Na področju sodelovanja z invalidskimi organizacijami in njihovega vključevanja v družbo smo naredili pomemben korak naprej, ko je bila leta 2025 sprejeta novela Zakona o invalidskih organizacijah, ki omogoča možnost sistemskega financiranja Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije kot krovnega predstavnika invalidskih organizacij. Oktobra 2024 je bila sprejeta tudi novela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki razmejuje posebne socialne programe od drugih programov in projektov in na ta način omogoča, da jih poleg invalidskih organizacij izvajajo tudi drugi izvajalci. S tem se širi nabor programov za zagotavljanje enakih možnosti in preprečevanja diskriminacije invalidov in hkrati vzpostavlja pravna podlaga za sofinanciranje tudi iz evropskih sredstev, kar krepi podporo in vključevanje invalidov v družbo. Pomemben korak v tej smeri predstavlja tudi sprejeti odlok o strategiji upravljanja naložb države, ki priznava invalidska podjetja kot družbeno pomembna in ključna za zaposlovanje invalidov. Država bo ta podjetja upravljala skrbno, odgovorno, Slovenski državni holding pa bo spremljal poslovanje in po potrebi prilagajal načrte za ohranjanje zaposlitev in pozitivnega poslovanja. Na ta način se krepi celovita podpora invalidov tako na področju zakonodaje kot tudi konec koncev na področju gospodarstva.

Glede odločb o pravicah do osebne asistence se zavedamo teh težav pri pomanjkljivih obrazložitvah. Mnenja in obrazložitve podaja komisija na Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo, upravni delavec pa je pri izdaji svoje odločbe vezan na mnenje. In to mnenje, ja, je pogosto pomanjkljivo. Obstaja del, na katerega ministrstvo ima neposreden vpliv, in del, na katerega nima. Intenzivni pogovori z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo potekajo že lep čas, kako izboljšati in spremeniti mnenja in novela Zakona o osebni asistenci ureja to področje in tudi prenaša pristojnost.

Glede zamud na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko povem samo, da je število rešenih zahtevkov že tretje leto zapored doseglo nove rekorde. V letu 2024 se je povečalo za 6 procentov glede na prejšnje leto in za približno enak odstotek glede na leto pred tem. Celo pet let zapored že zavod obravnava rekordno število zahtevkov. S skupnim kadrovskim načrtom skušamo slediti tem povečanim, temu povečanemu številu oziroma pripadu vlog, ki ne izhaja samo iz povečanja števila upravičencev, ampak tudi iz povečanega števila samih zahtevkov obstoječih in prihodnjih upravičencev. Pri uveljavljanju pravic na prvi stopnji pa je dotok zahtevkov celo za 25 odstotkov presegel tistega v prejšnjem letu. Torej tudi tu se zavedamo težave, da prihaja do zamud. V resnici se je povprečen čas reševanja vlog na zavodu skrajšal v zadnjem letu, se pa strinjamo, da je tu še veliko prostora za izboljšave. In kot rečeno, s predlogom kadrovskih načrtov, ki ga potem tudi goreče zagovarjamo v nadaljnjih postopkih poskušamo zagotoviti dodatne resurse, tako kadrovske kot finančne, da bo reševanje teh zahtevkov potekalo hitreje.

Toliko zaenkrat, mogoče lahko še podam kakšno pojasnilo v kasnejši razpravi. Hvala.