Lepo pozdravljeni vsi, najlepša hvala za vabilo. Uvodoma bi jaz samo opravičil namestnika Šeliha, ki trenutno vodi institucijo. Bi se seje udeležil, vendar je imel že vnaprej dogovorjene obveznosti. Tako da v njegovem imenu se tudi zahvaljujem za to vabilo.

Spoštovani. Predstavili bomo nekaj poudarkov iz 30. rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic in poročila državnega preventivnega mehanizma za leto 2024, ki sodijo na delovno področje tega odbora. Obravnavali smo 6 tisoč 288 zadev, od tega več kot 3 tisoč 100 pobud. Ugotovili smo 174 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti. Največkrat smo ugotovili kršitve, načela dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopkov, enako varstvo pravic, enakost pred zakonom, pravice do socialne varnosti, zdravstvenega varstva, pravice invalidov in otrok.

Največ kršitev, 19, smo ponovno ugotovili na resornem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar kaže, da to ministrstvo še vedno ne deluje po načelu dobrega upravljanja in da se stanje iz leta v leto ne izboljšuje. Na področju socialnih zadev že več kot tri leta opozarjamo na težave pri odločanju o pravici do osebne asistence, ko odločbe niso ustrezno obrazložene. Tudi lani smo prejeli več pobud posameznikov, ki so bili nezadovoljni z načelom zavračanja pravice do osebne asistence. Večkrat smo že poudarili, da morajo biti v obrazložitvi zajeti vsi relevantni podatki, ki odločitve utemeljujejo. Le od seznanjenosti s takimi stališči so posamezniki lahko uspešni v postopku sodnega varstva pravic. V enem od primerov je prosilcu vendarle uspelo priti do ocenjevalnega obrazca izvedencev, ko se je po našem nasvetu obrnil na Informacijskega pooblaščenca. Zadovoljni smo, da so v zadnjem obdobju posamezniki uspeli v postopku uveljavljanja sodnega varstva, da je sodišče odločbo zaradi neustrezne obrazložitve razveljavilo. Ob tem ponovno opozarjamo na potrebo po sistemski in celotni ureditvi različnih oblik pomoči, ki so posamezniku na voljo. Lani smo opozorili tudi na sistemsko pomanjkljivost trenutne zakonske ureditve oskrbovanih stanovanj, zato smo Ministrstvu za solidarno prihodnost priporočili, da pristopi k celoviti prenovi zakonodaje. Preko pobud smo kot ključne pomanjkljivosti zaznali predvsem, da trenutno niso zakonsko opredeljeni postopki za najem oskrbovanih stanovanj, da ni oblikovanih kriterijev za določitev višine najemnine, da ni vzpostavljene evidence oskrbovanih stanovanj, da ni konkretno določeno, na kakšen način lahko stanovalci uveljavljajo pomoč v obliki socialne in zdravstvene oskrbe.

Glede pravic invalidov dajemo 11 novih priporočil, neuresničena pa ostajajo številna priporočila. V letu 2024 smo ponovno veliko pozornosti namenili dostopnosti grajenega okolja in storitev za invalide. Na lastno pobudo smo obravnavali vprašanja dostopnosti poslopij vlade in ministrstev. Dostopnost grajenega okolja za invalide je namreč ključnega pomena pri zagotavljanju enakih možnosti te ranljive skupine. Ena izmed naših glavnih ugotovitev je bila, da je slabše kot za osebe z gibalnimi oviranostmi poskrbljeno za osebe s senzornimi ovirami. Če je denimo dvigalo, uporabno za osebe z gibalnimi ovirami, dostopno v 20 objektih, pa so dvigala za osebe s senzornimi oviranostmi dostopna le v devetih. Prav tako nobena izmed obravnavanih stavb ne izpolnjuje zahteve za talne tekstilne oznake in ne zagotavlja indukcijske zanke za komunikacijo z naključnimi. Na podlagi ugotovljenega smo predlagali Vladi, naj oblikuje delovno skupino za zagotavljanje dostopnosti objektov vlade in ministrstev ter vanjo vključi tudi predstavnike nevladnih organizacij, senzorno in gibalno oviranih invalidov ter Urbanistični inštitut Republike Slovenije, ki bo predlagala konkretne rešitve. Ponovno smo izrazili razočaranje in zaskrbljenost nad pojasnili Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj ni napredka glede definicije invalidnosti. Ponavljamo naše stališče, da je medicinski model invalidnosti, ki je uveljavljen v nacionalnih predpisih, nujno nadomestiti s socialnim modelom, ki izhaja iz Konvencije o pravicah invalidov. Definicijo je nujno spremeniti in poenotiti, da ne bo več prihajalo do položajev, ko se posameznikom z enakimi omejitvami zagotavlja različen obseg socialnega varstva. Dejstvo je, da zakonodaja, ki ureja področje invalidov, ni v skladu s konvencijo. Zaskrbljeni smo, da je že vsaka četrta pobuda, ki jo obravnavamo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, utemeljena. Utemeljenosti pobud botruje predvsem nespoštovanje rokov odločanja o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma dolgotrajnost postopkov ter druga ravnanja z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki pomenijo kršitev pravice do socialne varnosti in kršitev dobrega upravljanja. Poudarjamo, da so pri tem v veliki meri prizadeti prav invalidi, starejši in ženske, in da se v teh primerih odloča o trajnejših pravicah. Opozarjamo tudi na zamude na invalidskih komisijah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri podaji mnenj po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov in v postopkih uveljavljanja pravice do oskrbovalca družinskega člana, kar povzroča tudi zamude centrov za socialno delo pri izdaji odločb. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je prihajalo do zamud pri odločanju o pritožbah zoper odločbe o pravicah po omenjenem zakonu. Pri varuhu zato pričakujemo, da bodo vsi pristojni ukrepali in izboljšali svoje poslovanje.

Glede starejših je varuh na lastno iniciativo obiskal domove starejših. Ena ključnih ugotovitev je, da pogosto starejši nimajo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili v stiski, tudi ko gre za nasilje ob zlorabah, stiskah, zanemarjanju ali izkoriščanju. Zato je varuh predlagal vzpostavitev mreže zaupnikov starejših, ki bi bili starejšim na voljo v različnih stiskah, s katerimi se soočajo. Stanje v domovih za starejše glede na kadrovsko stisko označujemo kot alarmantno. Posledično veliko postelj v domovih ostaja praznih, zaradi pomanjkanja ustreznega kadra pa se že zapirajo posamezni oddelki.

Glede položaja starejših invalidov že več kot pet let priporočamo Vladi, da sprejme ukrepe. Za ureditev področja dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacije. Nujno je, da so pravice, ki jih zagotavlja Zakon o dolgotrajni oskrbi dosegljive tudi v praksi. Ob obiskih domov in ob obravnavi pobud, ki jih prejmemo vse pogosteje opažamo pojav epidemije osamljenosti, ki predstavlja težavo, ki bi jo bilo treba sistemsko nasloviti.

Glede položaja otrok, so leta 2024 pri varuhu zaznamovale številne pobude povezane z otrokovimi pravicami pri čemer so se teme dotikale tako izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva kot tudi družinskih in prometnih vprašanj ter vprašanj glede ogroženosti otrok. Pozdravljamo, da je lani in tudi letos prišlo do sprejetja dveh pomembnih novel zakona o osnovnih šolah, ki ustrezneje regulirata izobraževanje na daljavo, vnašanje nevarnih predmetov v šolo in pregled šolskih torb ter uporabo elektronskih naprav. To so vprašanja, na katera smo že dalj časa opozarjali pri varuhu. Pogosta tema pobud so bili tudi odvzemi otrok ter njihova namestitev v rejniške družine ali zavode. Pobudniki so pogosto izražali nezadovoljstvo nad postopki centrov za socialno delo, ki jih je varuh preučeval z vidika morebitnih nepravilnosti. Njegovo posredovanje je v enem primeru pripomoglo k temu, da otroka niso odvzeli staršem. Na področju zagovorništva smo lani prejeli 110 pobud. Prevladujejo primeri visoko konfliktnih razvez, kjer se v sporu med staršema znajdejo otroci. Zagovorništvo krepi glas otrok in jim omogoča, da izrazijo svoje mnenje tudi v postopkih pred sodiščem. Varuh je ponovno priporočil vladi, naj glede na pomanjkanje sodnih izvedencev v družinskih zadevah stori vse potrebno, da se nevzdržno stanje v najkrajšem možnem času odpravi, saj to lahko vodi v kršitve pravice in koristi otrok ter naj se sprejme jasen nabor ukrepov in časovnico za uresničevanje tega priporočila. Med izvajanjem prizadevanj za izboljšanje stanja se je izkazalo, da je izvorni problem pomanjkanje strokovnjakov, zlasti kliničnih psihologov ter psihiatrov, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki. Ozadje za nastalo situacijo in pomanjkanje izvedencev te stroke je treba iskati širše, saj izvira iz dejstva, da v Sloveniji nimamo zadostnega števila specialistov klinične psihologije, izmed katerih bi lahko imenovali sodne izvedence. Stanje je posledica neurejenega financiranja specializacij klinične psihologije. Se je pa potem, ko je Ministrstvo za zdravje razpisalo sto specializacij za klinično psihologijo, stanje vsaj delno izboljšalo. Pomembno področje pobud so predstavljali tudi prevozi otrok v šolo in domov. Starši so se pritoževali nad težavami s povračili stroškov prevoza, kadar so otroke vozili sami, nekateri so opozarjali tudi na pomanjkljivo prometno varnost na šolskih poteh. Prepoznali smo več sistemskih pomanjkljivosti in nanje opozorili pristojne organe. Na državni ravni so bile dane obljube o izboljšanju razmer, vendar so določene težave na lokalni ravni ostale nerešene. Posebno pozornost so zahtevale pobude, povezane z domnevno ukradenimi otroci iz porodnišnic nekdanje Jugoslavije. Pobudniki so poročali, da naj bi materam po porodu lažno predstavljali, da so njihovi otroci umrli. Pri varuhu smo v teh primerih opravili obsežne poizvedbe pri pristojnih organih in institucijah, ki raziskujejo te obtožbe. Z vztrajnim delom in sodelovanjem z različnimi službami smo dosegli številne pozitivne spremembe, čeprav so nekatere te problematike ostale odprte. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za večjo pravno zaščito otrok in izboljšanje pogojev za njihov razvoj.

Spoštovani, poleg letnega poročila predstavljamo še poročilo državnega preventivnega mehanizma za leto 2024. Lani smo obiskali 72 krajev odvzema prostosti, največ socialno varstvenih zavodov, zavodov za usposabljanje, policijskih postaj in strokovnih centrov za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. Ob obiskih kriznih centrov za otroke in mladostnike znova ugotavljamo, da prihaja zaradi trajanja postopkov na centrih za socialno delo oziroma sodiščih, pa tudi zaradi zasedenosti drugih institucij, namenjenih namestitvam otrok in mladostnikov, do dolgotrajnih namestitev v kriznih centrih, ki niso v korist otrokom in mladostnikom. Ob obisku Mladinskega doma Maribor je državni preventivni mehanizem na primer ugotovil, da vedno več otrok in mladostnikov ostaja v strokovnem centru za konec tedna, ker iz različnih razlogov ne morejo oditi v domače okolje – predvsem zaradi vzgoje, nemoči staršev, odpovedi rejništva, neugodnih družinskih razmer in podobno.

DPM je lani opravil več tematskih obiskov psihiatričnih bolnišnic. Ob obisku je ugotovil, da osebe pogosto čakajo na sprejem v varovani oddelek več mesecev, tudi več let, čeprav ne potrebujejo več bolnišničnega zdravljenja, ampak obravnavo v socialno varstvenem zavodu. Ker psihiatrične bolnišnice oseb, ki nujno potrebujejo zdravljenje in pomoč, praviloma ne zavračajo, prihaja na oddelkih pod posebnim nadzorom tudi do prezasedenosti, kar ima za posledico slabše pogoje za zdravljenje oziroma obravnavo vseh pacientov na teh oddelkih in slabše delovne pogoje zaposlenih. DPM je ob navedenih tematskih obiskih ponovil že večkrat dano priporočilo Ministrstvu za solidarno prihodnost glede nujnosti sprejema in izvedbe učinkovitih ukrepov za rešitev problematike prezasedenosti varovanih oddelkov.

Spoštovani. Tudi letos je vlada pripravila skupno odzivno poročilo, ki ga je koordiniralo Ministrstvo za pravosodje. Še vedno opozarjamo na potrebo po večji usklajenosti odzivov na naša priporočila, ki se nanašajo na več resorjev, čeprav iz odzivnega poročila vlade izhaja določen napredek glede koordinacije med resorji. Vlada je zaradi nestrinjanja zavrnila pet naših novih priporočil in devet preteklih priporočil. Za nas je zavračanje naših priporočil povsem nesprejemljivo. Naj izpostavimo le en primer iz pristojnosti tega odbora. Izjemno smo zaskrbljeni, ker sta po šestih letih odlašanja z uresničitvijo priporočila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter vlada zavrnila naše priporočilo, ki bi omogočilo učinkovitejšo obravnavo in preprečevanje vseh oblik širjenja in trpinčenja na delovnem mestu. Ugotavljamo, da ta odločitev temelji na površnih pojasnilih in ne na poglobljeni analizi problema. Varuh je v svojem priporočilu jasno zapisal, da pričakuje tehtno obrazložitev, zakaj ta možnost še ni bila obravnavana.

Varuh se ves čas dosledno zavzema za ničelno toleranco do nasilja, tudi do nasilja na delovnem mestu, Vlada in pristojno ministrstvo pa se očitno ne zavedata dovolj, da ima nasilje na delovnem mestu tudi izjemno visoke družbene stroške. Bolniške odsotnosti oziroma absentizem, o katerem v zadnjem času veliko slišimo, je povezan tudi z mobingom ter z neučinkovitim obravnavanjem in preprečevanjem nasilja na delovnem mestu. Tisti, ki spremljajo to področje, dobro vedo, da so skoraj vse osebe, ki poiščejo pomoč v poznejših fazah trpinčenja, pri tem že bile v bolniškem staležu in so pogosto zdravstveno, psihološko ter socialno zelo prizadete. Vlada v svojem odzivu kot razlog za nestrinjanje z našim priporočilom navaja le obstoječo zakonodajo s področja delovnih razmerij ter varnosti in zdravja pri delu ter sodno prakso, pa tudi namero, da bo ratificirala konvencijo številka 190 Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela iz leta 2019. Iz odzivnega poročila pa ni jasno, zakaj Vlada tega še ni storila, čeprav naj bi bila vsa zakonodaja po oceni ministrstva z njo že usklajena. Zato pozivamo Vlado in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se tega vprašanja lotita bolj resno, odgovorno in z večjo zavzetostjo.

Spoštovani. Naše letno poročilo je naše najmočnejše orodje, saj vas preko tega poročila seznanjamo, predvsem pa jasno opozarjamo na številne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Prav socialnim pravicam pri varuhu namenjamo veliko pozornosti, saj so pomanjkljivosti na tem področju sistemske in torej posegajo v pravice številnih posameznic in posameznikov pa tudi ranljivih skupin. Slovenija je pravna in socialna država, zato odgovorne pozivamo, da izvedejo in dokončajo nujne reforme, ki že leta čakajo na uresničitev. Ob tem si želimo, da bi se vsi zavedali, da so socialne pravice niso privilegij, ampak so enakovredne vsem drugim človekovim pravicam. Najlepša hvala za vašo pozornost.