Najlepša hvala.

Zopet pozdravljam tukaj zbrane!

Želim jim uspešno delo ne samo tukaj, ampak tudi v svojem delovnem okolju. Moram reči, da Svet za radiodifuzijo je imel v tem preteklem obdobju, o katerem poročamo, dokaj veliko dela. Saj veste, da mi smo neodvisno strokovno telo, ki dejansko bolj skrbimo za ocene stanja na področju radiodifuzije teh medijev ter dejansko sledimo dogodkom, trendom na področju razvoja in raziskav ter skušamo te informacije potem posredovati Državnemu zboru, ker nam se zdi, da je to ena od osrednjih nalog našega, tudi sveta. Rad bi samo poudaril, da in upravičil kolega Gorazda Škrabarja, ki se je najavil, da bo prišel na ta, na ta sestanek Sveta za kulturo, vendar zaradi prestavitve z jutrišnjega dne na današnji dan, kar je malce neobičajno, ni mogel prestaviti svojih dolžnosti. Tako da mislim, opravičilo z njegove strani oziroma on tudi vam opravičuje, po mojem, svoj pogled na to, da ste prestavili nenormalno na današnji dan.

Moram reči, da v tem obdobju smo imeli veliko aktivnosti. Če samo pogledate naše poročilo govori o splošnih nalogah, ki so predvidene v zakonu. Potem izvajali smo javne posvete z deležniki na tem medijskem trgu, govorili smo veliko o radijskem trgu. Dajali pobude in strokovno pomoč ministrstvu, strokovno, potem smo spremljali evropske usmeritve na tem področju, spremljali smo dogajanje na področju etike in informacijskih tehnologij, rabe slovenskega jezika v medijskem prostoru. In če pogledate dejansko naše poročilo, je bilo namenjeno vam, malce širše kot je morda ste pričakovali. In sicer ključne aktivnosti, ki so bile, so bile priprave stališč do dveh predlogov Zakona o medijih ZMD1. Dvakrat smo razpravljali o tem, kar bi bilo čisto zapravljanje časa, če bi dejansko poslušali naše dobre pobude. Mislimo, da so naše pobude bile povsem strokovne pobude. Potem smo izpeljali dve oziroma v tem obdobju smo izpeljali en posvet o prihodnosti radia, ki je bil zelo odmeven v tem slovenskem prostoru, potem smo pa pripravili posvet o, mi smo takrat imenovali to o uravnoteženem poročanju. Tu smo pa doživeli neke vrste, jaz bom rekel, moralni polom. o tem več kasneje. Potem kasneje smo pa še začeli s pripravami, kar smo obljubili, o razvoju televizije, govori in bodočnosti televizije, ta posvet pripravljamo v mesecu, v mesecu novembru tega leta, 28. novembra. In ste zelo dobrosrčno ali pa povabljeni na ta posvet, da boste videli, kam gredo te tehnologije, da boste znali v Državnem zboru tudi se pravilno odločati, kajti te tehnologije bodo omogočale tudi nove storitve, prilagojene končnemu uporabniku. Potem smo pa dejansko, velik del energije smo porabili tudi pri pripravi dopolnitev predloga seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos za notifikacijo to pri Evropski komisiji. Zdaj, kar se tiče tega, še moram se pa opravičiti, da dejansko dva posveta smo pripravili v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, in sicer z direktoratom za medije in se gospodu direktorju doktor Maziju in ministrici za podporo lepo zahvaljujem. Če pogledamo naše morda zdaj malce bolj natančno. Tudi govorili smo o novih tehnologijah, tehnologijah 5G, o možnostih komunikacijskih tehnologij 5G, izpostavljali smo tudi problematiko nepoznavanja teh tehnologij v tem slovenskem prostoru. Kaj šele 6G, 7G in danes prihaja tehnologija 8G. To so tehnologije z zakasnitvami, recimo iz prenosa nekega podatka iz ZDA, na primer pri 6G, je ena stotinka sekunde je največja zakasnitev. To pomeni, da te tehnologije omogočajo cel niz novih možnosti, o katerih skušamo razpravljati, vendar na žalost ne prostor zazna potrebe po novih znanjih, ne zazna. Resda je ta nova znanja je treba potem, to paše v področje digitalizacije. In ta nova znanja omogočajo torej nove prijeme na področju radiodifuzije, kot sem že dejal, nove storitve, človeku prilagojene storitve.

Zdaj, če pogledamo povzetke posameznih področjih, na primer kar se tiče predloga o Zakonu o medijih, smo menili, da je treba zagotoviti trajnostni razvoj medijev v Sloveniji. Trajnostni razvoj pomeni vsa ta znanja, o katerem sem ravnokar govoril, o tehnologijah za prenos in o uporabi umetne inteligence pri prirejanju vsebin končnemu uporabniku, sledenju končnemu uporabniku in pripravo nelinearnih torej storitev, ki se vedno bolj pojavljajo. Tega v Zakonu o medijih ni. Premalo ste dejansko upoštevali stroko - oziroma mislim, da je sploh niste upoštevali - pri pripravi Zakona o medijih. Žal tukaj smo malenkost zgrešili, tako da pričakujemo. Moram reči, da je prav, da ste na nek način naredili ta korak v tej smeri. Vendar drugič priporočamo, da pridete v fazo dopolnjevanja tega zakona v smeri predlogov, ki smo jih vam poslali. Kajti tak Zakon o medijih mora slediti tudi vrednotam, o katerih ves čas govorimo v tem slovenskem prostoru. Vsi smo polni besed o svobodi, o dostojanstvu, resnicoljubnosti, odgovornosti, pravičnosti, kakovosti, o pluralizmu, na koncu pa poglejmo, kaj je dejansko, kakšno je dejansko stanje. Svet je pri tem, je opozarjal takrat, torej zdaj jaz govorim o preteklem obdobju, kajti zakon je sprejet, o problemih kot so umetna konstrukcija realnosti, kajti veliki posredniki med javnostjo torej so dejansko ustvarili lastne agende in jih pošiljali med ljudi, namesto da bi ljudi spodbujali k lastnemu razmišljanju, podajanje različnih pogledov na isto zadevo. Na drugi strani smo imeli pozitivne trende pri razvoju tehnologij in krasno, nekateri ponudniki medijskih storitev sledijo tehnološkim možnostim, ki jih dejansko razvoj omogoča. Zelo pomembno za nas je, so neodvisni mediji, po drugi strani pa mainstream mediji, smo pa malo kritični do njih, a ne, ker dejansko so se prelevili v neke vrste nadzornike namesto podajanja različnih pogledov na neke probleme. To pomeni, da na ta način ti mainstream mediji delajo na nek način manipulacijo s končnimi uporabniki. In namesto, da bi skrbeli, da končnemu uporabniku dajo kakovostne medijske storitve. In kar bi moral biti pomemben cilj tega zagotavljanja, to pomeni zagotavljanje celovite obveščenosti, osebni razvoj končnih uporabnikov na področjih kulture, etike, morale, etc. Druga velika napaka v tem zakonu, ki je pa tudi niste poslušali, je pa definicija medija, vi za medij uporabljate, torej kot medij, besedo mediji uporabljate za različne pojme. Jaz se moram tukaj morda tudi opravičiti Ministrstvu za kulturo hkrati, ker se dejansko Ministrstvo za kulturo je dejalo, da sledijo evropskim standardom. Če je to, to je bila njihova razlaga tega našega, te naše pripombe. Potem so bile zelo pomembne, so bile to, kar smo že zadnjič na predhodnem posvetu oziroma poročilu rekli, sovražne vsebine, kaj je to sovražni govor. Dejansko smo rekli, da je to naloga širše splošne razprave. Potem zelo pomembno je bilo, identifikacija fizične osebe lastnika medijev, ne neke družbe. Pomembna je tehnološka konvergenca in upoštevanje nekih minimalnih standardov. To, kar se tiče teh zakonov, torej dveh predlogov. Torej, prihodnost teh globalnih medijev dejansko bo odvisno, po našem mnenju, od prilagajanja izzivom in izkoriščanja teh novih tehnologij. In še enkrat poudarjam, da kot člani sveta smo pripravljeni prispevati k zakonskim rešitvam Zakona o medijih, saj živimo v tem slovenskem prostoru in želimo, da ta slovenski prostor se razvija na področju kulture, etike, gospodarstva, torej znanosti na vseh področjih.

Potem drug tak zelo pomembno ali pa drugo tako zelo pomembno področje je seznam pomembnejših dogodkov za televizijski prenos. Sami veste, da imamo pri nas dejansko večino komunikacij, televizijskih ali pa spremljanja televizije preko kabelskih in IT omrežij, torej interneta oziroma digitalne televizije in preko prizemne televizije imamo pa samo še, mislim, tista dva osnovna kanala RTV Slovenija, torej program ena in program dva. Tako da imamo vsaj 90 procentov prebivalcev Slovenije, ki televizijo spremljajo preko kabelskih ali IT omrežij. Tukaj imamo te štiri glavne operaterje poleg teh malih operaterjev, vendar zakon pravi, da o avdiovizualnih medijskih storitvah pravi, da mora vlada na predlog sveta objavite seznam pomembnejših dogodkov za televizijski prenos v Uradnem listu. To smo storili leta 2022 in torej vlada je objavila ta spisek ali pa seznam pomembnejših dogodkov za televizijski prenos v Uradnem listu, vendar ta seznam ni bil potrjen s strani Evropske komisije. Torej seznam pomembnejših dogodkov ni bil notificiran torej pri Evropski komisiji in tako ni pravno zavezujoč za izdajatelje pod pravno pristojnostjo drugih držav članic Evropske unije. Zato mora Slovenija sprejeti ustrezne sklepe, pravi 34.a člen zakona o medijih, ki so v skladu s temi mednarodnimi pogodbami. In sicer pravi, da vsaka članica, država članica lahko sprejme ukrepe v skladu s pravom unije, s katerimi zagotovi, da izdajatelji televizijskih programov pod njeno prisotnostjo ne oddaja tistih dogodkov, ki v tej državi članici veljajo za dogodke, velikega družbenega pomena na ekskluzivni osnovi. To je tisto, kar pomeni, da bi morali za te, torej te dogodke, še posebej plačevati.

Svet za radiodifuzijo je pripravil torej okvirno gradivo za notifikacijo seznama Evropski komisiji pomembnejših dogodkov za televizijski prenos v Republiki Sloveniji za te potrebe medsebojnega priznanja v Evropski uniji. To je bilo novembra 2024, je še dopolnjeno gradivo tudi poslal, torej oziroma decembra je poslal Ministrstvu za kulturo in v začetku januarja smo dobili, torej je ministrstvo poslalo to gradivo članom Evropske komisije v dodaten pregled. Svet je potem za vsak, torej za vsak dogodek na seznamu podal argumentirano obrazložitev in v seznam smo vključili tudi dogodke s, samo dogodke z gledanostjo na 5, 5 procentov AMR. Torej, neko merilo smo morali nekje reči, da vsi dogodki, športni, nikakor ne morejo priti v na spisek teh pomembnih dogodkov.

Svet je potem tudi izvedel posvet z vsemi deležniki, ki so dali pripombe in na osnovi teh pripomb smo zopet v tem zadnjem obdobju dopolnili gradivo za notifikacijo seznama za Evropsko komisijo in ta trenutek je ta seznam zopet na Vladi oziroma na Ministrstvu za kulturo.

Moram tukaj reči, da prihaja do nekega iskanja ravnotežja med ponudniki storitev in končnimi uporabniki, a ne? Ponudniki storitev bi najraje imeli da nimamo nobenega pomembnega dogodka, Končni uporabniki bi radi imeli pa vse pomembne dogodke. Vendar po kriterijih zakona, našega slovenskega zakona, mislim, da 34.a člena in kriterijih Evropske unije moramo slediti tem minimalnim standardom, katerim smo tudi sledili.

Potem smo imeli zelo pomemben odziven posvet o prihodnosti radia, in sicer ta posvet je potekal 15. novembra na Ministrstvu za kulturo. Še enkrat se Ministrstvo za kulturo se zahvaljujem za podporo in pomoč, a ne, pri izvedbi tega posveta. Tukaj je bilo kar dvorana, moram reči, da je bila polna in je bilo zelo veliko diskusije na teme, ki so bile, kot je digitalni Dab plus, Dabe digitalna audio broad csting pomeni, a ne v Sloveniji in prihodnost radia, potem dab in medijska krajina, prihodnost lokalnih radijev v Sloveniji, okoljski, gospodarski vidiki, trenutni izzivi klasičnega radia, ker še vedno mislimo, da klasični FM ali Am radio bo še vedno na nek način predvsem za ljudi moje generacije, ker jaz pašem tisto generacijo tam zgoraj, ki že odhaja. Torej, ta radio naj bi še bil vsaj njim na razpolago ali pa je zelo pomemben za kakšne primere katastrof? In na primer, če se spomnite, smo imeli pred kratkim nek test, ki pa žal ni bil uspešen. Jaz sem dobil obvestilo čez 4,5 ure, to pomeni, da sem že mrtev med tem časom.

Potem preživetje radia preko digitalne dobe in tako dalje.

Če pogledamo kratek povzetek posveta. Pri nas smo začeli z aktivnostmi na področju Daba že leta 1995 in tukaj je eno ključnih vprašanj, ki se je postavilo na posvetu, je bila prihodnost digitalnega radia kot medija v času, ko imamo podkaste, čeprav to je pač, zdaj bi se vrnil k Ministrstvu za slovensko, torej za kulturo, na problem slovenskega jezika. Zame je beseda podkast nesprejemljiva, ker čeprav sem profesor na področju telekomunikacij, a ne, mi se moramo najti ekvivalentno slovensko besedo. Vendar ljudje pravijo, to, kar se razširi, potem to uporabljamo. Včasih v moji mladosti smo uporabljali tudi besedo sporgt in mislim, da temu smo se na srečo izognili. In uporabljamo lepo slovensko besedo in tudi tu moramo poiskati lepe slovenske besede. Potem, ponudniki so govorili tudi o izjemno personaliziranih in kompleksnih storitvah, storitvah dostopnih v vseh jezikih in celo z glasovi, ki jih lahko bo ponudnik sam izbral. In to se s pojavom tehnologije umetne inteligence tudi na področju radia, torej radio kot medij ima pomembno vlogo, saj na nek poseben način odpira prostor misli, ki je namenjena za sliko, torej podpira prenos slike, sogovorniku pa pušča dovolj prostora za njegovo refleksijo, hkrati pa združuje tako ustvarjalne možnosti za prefinjenost in najbolj subtilne nianse te družbene dinamike. Radio kot tak bo imel kljub konkurenci pomemben status zaradi enostavnosti in razširjenosti njegove vloge tudi v teh kriznih situacijah, ki sem jih ravnokar omenil. Torej prihodnost digitalnega radia, pričakujemo, da bo hibridna združevanje DAB, internetnega radia, internetnega oddajanja in pametnih tehnologij.

Zdaj, veliko misli je bilo na teh posvetih, da na koncu na okrogli mizi, jaz bi rad samo še poudaril, morda se ne zavedate, da obstaja tehnologija, lahko za majhen denar kupite programski paket, ki se imenuje Radio King…