Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Dobro jutro vsem, ki ste danes tukaj. Spoštovane kolegice, kolegi!

Samo poročilo je o zelo, zelo obsežno, tako da jaz sem pač, ko sem brala, sem poskušala narediti nek povzetek kolikor toliko, da pač lahko vidimo, kaj pač ta resolucija torej prinaša. In če bi na začetku povedala, bi lahko rekla, da je na področju jezikovne politike, da se nekako ohranja dosledno strokovno in pa tudi neka razvojno usmerjena pot. Meni osebno se zdi, ko sem brala, da se v letu 2024 je, torej gre za nek opazen napredek, kar bom mogoče na kratko kasneje tudi povedala. Kar se tiče medresorskega sodelovanja, se mi zdi, da je bilo kar uspešno. Zdaj, če bi najprej pogledali te napredke in dosežke, ki jih je seveda zelo dosti, jaz bom poskušala čim bolj strniti. Najprej velja seveda izpostaviti področje jezikovnih tehnologij, kjer je Slovenija naredila kar velik korak oziroma zame, ko sem brala, celo največji premik v tem letu. Razvit je bil, torej dosti programov je bilo na tem področju oziroma projektov. Razvit je bil slovenski jezikovni model Slaloma, ki temelji na odprtokodnih principih in omogoča uporabo umetne inteligence tudi v slovenščini. Da, z vključitvijo v evropski konzorcij ali edit pa smo se tudi enakovredno, torej Slovenija se je enakovredno vključila med države, ki aktivno razvijajo digitalne vire in pa umetno inteligenco za jezike z manjšim številom torej govorcev, tako kot je Slovenija, Slovenija nekako je postala tukaj enakovreden partner.

Na področju izobraževanja. So bili prav tako doseženi neki premiki, predvsem pri vključevanju otrok priseljencev v slovenski šolski sistem, kar smo seveda dosegli tudi z novelo Zakona o osnovni šoli, kjer so bile uzakonjene določene rešitve, ki omogočajo postopno vključevanje učencev priseljencev v redni pouk in pa prilagoditve pri ocenjevanju. Zato lahko govorimo, da so z določenimi kognitivno inkluzivnimi pristopi, da so ti projekti pripomogli k jezikovni integraciji otrok s priseljenskim ozadjem. Predvsem, ko govorimo o nekih izboljšanih didaktičnih metodah.

Na področju večjezičnosti in pa delo z manjšinami je prav tako bilo kar nekaj projektov. Eden izmed teh je utrdil sodelovanje torej ob meji tako v italijanski kot tudi na hrvaški strani ter je prispeval k boljšemu razumevanju večjezičnega poučevanja v osnovnih šolah. Dodatno pa so bili seveda financirani tudi projekti, ki vključujejo tudi romske, torej tako romske, madžarske in italijanske narodne manjšine, kar krepi seveda kulturno raznolikost in pa bogati slovenski javni prostor.

Kjer se pač meni zdi, da bi bile, torej, da so še izzivi ali pa potrebne izboljšave, kljub napredku, ki ga vidimo, je najprej torej stabilno financiranje, kar pomeni, da bi naj številni projekti mogoče lahko imeli neko dolgoročno, torej financiranje, torej, da bi se jim to zagotovilo. Ponekod se mi zdi, da je tudi neenaka regionalna vključenost, kar pomeni, da predvsem neke šole ali pa občine iz manjših okolij so potem nekako malo manj vključene oziroma se jih včasih lahko na nek način tudi pozabi, najbrž nenamerno. In pa tretje je pa tudi, da je potrebna močnejša podpora slovenščini kot jeziku znanosti, saj angleščina recimo na univerzah in pa v raziskavah, ki jih imamo, seveda pogosto tudi prevladuje. Če primerjamo z letom 2023, torej s poročilom oziroma lahko vidimo, da se je dalo dosti več denarja torej za digitalizacijo, okrepil se je torej proračun za integracijo, kot sem rekla, priseljencev. Širijo se ti programi za večjezično manjšino. In pa seveda upam, da je tudi šlo za vsakoletno boljšo medresorsko koordinacijo. Zdaj, jaz bi imela mogoče za ministrstvo eno vprašanje samo in to pač ravno na področju znanosti, kar sem prej omenila. Ali obstajajo neki načrti za spodbujanje potem znanstvenih objav v slovenščini in večjo uporabo slovenskih strokovnih izrazov v, ne vem, tudi visokošolskem okolju. Če mogoče kaj veste o tem, če mi lahko poveste? Hvala lepa.