Najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem in ostalim vabljenim!

Pred vami je vsako leto, kot veste, vsakoletno eno poročilo za leto 2024. Medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko od 2022 do 2025. To poročilo vsako leto obravnava, potem tudi seznani Državni zbor. Samo poročilo strukturno uvodoma najprej povzame namen in glavne cilje aktualnega programa za jezikovno politiko za omenjeno obdobje. Nato sledijo poročilo o realizaciji ciljev oziroma ukrepov v posameznih nosilcih, in sicer z vpisom izvedenih dejavnosti ter navedbo porabljenih finančnih sredstev v letu 2024. Ob koncu so še strnjeni jezikovno politični cilji po tematskih vsebinah ugotovitve medresorske delovne skupine z glavnimi vsebinskimi poudarki izvedbenih dejavnosti ter priporočila skupine katerim področjem jezikovne politike bo treba nameniti še več pozornosti. Tako da bom jaz zdaj zelo na kratko, bom šel po posameznih nosilci politik, se pravi, to so predvsem ministrstva in državni organi. Če mogoče začnem s področjem, ki ga pokrivamo Ministrstvo za kulturo. Tukaj je treba posebej omeniti, v letu 2024 je bil sprejeta novela Zakona o javni rabi slovenščine s katero se omogoča enakovredno zastopanost slovenščine v digitalnem okolju. To je bila dolgoletna nekako malo rana, ker se pač ni na mnogih teh digitalnih platformah in aparatih ni omogočalo slovenski jezik. Tako da zdaj se to počasi uvaja in glede na tudi prehodne določbe zakona. Tako da poleg / nerazumljivo/, ki je že na začetku to sledil, je zdaj še se počasi tudi v večini avtomobilov in drugih aparatih to uvaja.

Kar se tiče Ministrstva za kulturo. Imamo mi poleg tega, da pač praktično celotno ministrstvo na nek način prebrati nekako izvajajo jezikovne politike preko medijev ali pa kulturnih programov, je pa tukaj še posebej treba omeniti določene aktivnosti, ki jih ministrstvo sofinancira na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju in uveljavljanju, razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji, je financirano več projektov, tako slovenski znakovni jezik ter tudi projekt Kinodvora za gluhe in naglušne. Tudi mnogi ukrepi oziroma sofinanciranje se nanaša tudi na slepe in slabovidne, na njihove projekte, ki so, katerih se pač omogoča večjo dostopnost do kulturno umetniške ponudbe. Poleg tega pa samo na kratko, predolgi se tudi financira jezikovne portale, Fran Franček, kot verjetno poznate. Poleg tega pa poleg ostale promocije slovenskega jezika se tudi sofinancira tudi učenje slovenščine za tujce.

Zdaj, če grem po drugih na hitro skozi druge resorje. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje namenja v okviru digitalizacije izobraževanja namenja veliko pozornost projektom s svojim šolska torba, objava učbenikov in učnih gradiv v digitalnem okolju, tudi ti so povezani s spletnimi portali Franjo Franček. Upravna akademija, Ministrstvo za javno upravo izvaja jezikovna usposabljanja tukaj predvsem namenjeno državnim uradnikom, ker je tudi sam jezik uradnikov treba čim bolj, čim bolj izboljševati, da je jasen, razumljiv in uporaben. Tudi Ministrstvo za pravosodje izvaja tečaje slovenskega jezika. To predvsem za osebe, ki prestajajo kazni zapora v njihovih zavodih ter tudi za zaposlene seveda v pravosodnih organih.

Urad za oskrbo in integracijo migrantov sofinancira programe učenja slovenskega jezika. Potem Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi podpira rabo slovenskega jezika in tudi že s tem, ko sofinancira zamejske organizacije in druge Slovence po svetu, že s tem krepi rabo slovenskega jezika, ohranjanja in tako naprej. Univerze imajo tudi svoje programe, tudi mi tukaj financiramo tudi ene programe univerz. Ja, tukaj imamo predvsem Univerze v Ljubljani izvaja pomočjo, / nerazumljivo/ naših sredstev Slovenščina na dlani 3, aktualizacija učnega e-okolja, se pravi tudi v digitalnem okolju učenje slovenščine. Tako da tukaj so seveda javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, kjer tudi sofinancira razne jezikovne modele. Dostikrat se to sofinancira iz več virov, tako z njihovega kot našega. Poleg tega je tukaj pa poleg slovenščine se seveda tudi v okviru jezikovne politike sofinancira tudi jezike manjšin, se pravi italijanske, madžarske nadzorne narodne skupnosti, se pravi tudi romske skupnosti. Tako da je to tudi nekaj tudi preko našega ministrstva, drugače pa preko Urada za narodnosti.

Zdaj, da ne bom šel zdaj skozi vse, ker so še potem posamezne aktivnosti, so v poročilu navedena. Tako da bi šel mogoče na priporočila medresorske delovne skupine, zaradi tega, ker bi morali pač namenjati več pozornosti. Se pravi, skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovno tehniška orodja. Skrb za slovenski znakovni jezik in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami. Zlasti skrb za dvig sporazumevanja, možnosti gluho slepih, skrb za jezikovno dostopnost do kulturnih dobrin tudi za osebe s posebnimi potrebami in skrb za izboljšanje bralne in digitalne pismenosti vseh generacij. Tukaj bi mogoče za konec samo povedal, da to je seveda priporočilo glede na priporočilo glede na poročilo za leto 2024, tako da tudi določene tukaj našteta področja se tudi že v letu 2025 tudi izvajajo. Zdaj tukaj se lahko bolj omejim na Ministrstvo za kulturo. Se pravi, veliko je povezano z digitalizacijo. Tukaj je tudi, ko sem bral poročilo Državnega sveta, je bilo omenjeno, da vprašanje prenosa v zvočno obliko predvsem za slepe in slabovidne pri medijih. Tukaj tudi po novem Zakonu o medijih se tudi poveča, mislim večja podpora prehoda v digitalno okolje in tako da tudi posredno druge aktivnosti, ukrepi delujejo za to področje. Tudi ostale aktivnosti, ki se izvajajo, so predvsem na področju tudi predvsem knjig, tukaj tudi razvoj zvočnih knjig, pa ostalih zadev.

Tako da toliko na kratko z moje strani.