Luka OmladičNajlepša hvala. Torej, dovolite, da za začetek poskušam oceno projekta dolgotrajne oskrbe, ki je s strani opozicije zelo negativna, okviriti v nekoliko bolj objektiven način. Namreč, ravno včeraj smo v časniku Delo brali članek o povišanju bonitetne ocene Slovenije s strani Agencije Fitch in tukaj je med drugim zapisano: prispevek za dolgotrajno oskrbo, pravi agencija Fitch, izboljšal stabilnost države. Na izboljšanje ocene sta vplivala novi prispevek za dolgotrajno oskrbo in pokojninska reforma, s katerima je država zmanjšala dolgoročne proračunske težave, povezane z demografskimi spremembami. To pomeni, vsaj ena ocena, ki je podana nekoliko iz objektivne razdalje je precej drugačna kot tista opozicija, ki govori, da je vse skupaj neuspešno, neuspelo zgrešeno in tako naprej. Dolgotrajna oskrba je objektivno prispevala poleg vsega ostalega, kar bom v nadaljevanju rekel, tudi k izboljšanju ocene. Slovenije glede njene kredibilnosti pred mednarodnimi trgi. Zdaj, seveda, ena izmed teh ponavljajočih se očitkov opozicije je, kako bi temu rekel, v angleščini rečejo counterfactual, v slovenščini bi lahko rekli protidejstveni pogojnik, kako bi bilo, če bi bilo, če bi mi to delali, kako bi bilo, če bi bilo. Tisto, kar je bilo pred tremi leti, ko smo mi prevzeli ta projekt, je bil defekten zakon o dolgotrajni oskrbi in je bilo nič vzpostavljene infrastrukture, dolgotrajne oskrbe na terenu, nič. Kaj imamo danes po treh letih, ko je to prevzela ta vlada in Ministrstvo za solidarno prihodnost imamo postavljeno zakonodajo, sistemsko zakonodajo za izvajanje dolgotrajne oskrbe z vsemi potrebnimi ostalimi podzakonskimi akti. z urejenim financiranjem. Na način, da tudi mednarodna javnost to priznava kot uspeh. Slovenije. Poleg tega, da imamo pripravljeno vso zakonodajo, smo v teh treh letih tega izredno zahtevnega projekta izvedli tudi implementacijo samega zakona. Implementacijo tega projekta, ki vemo, da primerljive države so si vzele, so morale si vzeti veliko več časa kot mi, da so prišle do te točke, kjer smo, kjer smo mi danes. Mi smo pač temu dali izredno težo, izredno pozornost zato Zakon o dolgotrajni oskrbi danes živi, danes se izvaja in danes daje storitve ljudem.
Izmed glavnih storitev Zakona o dolgotrajni oskrbi imamo danes 1800 in več novih uporabnikov storitve oskrbovalca družinskega člana. Tudi če štejemo tiste, ki so iz neke prejšnje storitve v ta sistem prišli, imamo tukaj več kot 1400 novih uporabnikov. To so uporabniki, ki včasih niso imeli dolgotrajne oskrbe. Danes pa so koristniki dolgotrajne oskrbe, ki jo financira zavarovanje iz dolgotrajne oskrbe. Vzpostavljeno imamo, dokončno vzpostavljeno imamo mrežo vstopnih točk v dolgotrajno oskrbo na centrih za socialno delo. Izredno pomembno to tako imenovano prvo raven vstopa v dolgotrajno oskrbo, ki je tista, ki zagotavlja pravzaprav, da je ta sistem transparenten, dostopen vsem in javen. Večkrat rečem, ta mreža vstopnih točk v dolgotrajno oskrbo je podobnega pomena v dolgotrajni oskrbi, kot je v zdravstvu mreža primarnega zdravstva, mreža osebnih, družinskih zdravnikov. Tu vstopamo v sistem, tu se sistem bazira in tu se zagotavlja, da ostane javen in dostopen. Imamo skoraj 5000 uporabnikov dolgotrajne oskrbe na storitvi e oskrba. Izredno pomembna storitev, ki morda bo kdo kakšen še od vabljenih gostov kaj o tem povedal, ki dejansko rešuje življenja, dokazano rešuje življenja 5000 uporabnikov. Imamo vzpostavljeno ali pa skoraj vzpostavljeno mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu, ki je, kot veste, z novim zakonom vezana na občine, na lokalno skupnost. Po novi zakonodaji je zagotovitev izvajalca dolgotrajne oskrbe na domu zakonska obveznost občin na ta način, kot je obvezno zagotoviti vrtci ali šole ali druge take storitve. In velika, velika večina občin je to prepoznala. Velika večina občin ima že sklenjene pogodbe z izvajalci ali pa je tik pred tem, da jih sklene.
Konec letošnjega leta decembra vstopamo v tisto zadnjo točko implementacije v tej fazi. To pomeni več kot 20000 uporabnikov, uporabnic domov za starejše bo prišlo v sistem dolgotrajne oskrbe. Torej, iz današnje situacije, ko pravzaprav plačajo lahko zelo velike oskrbnine in te oskrbnine so toliko večje, kolikor več oskrbe potrebujejo, bo z decembrom letošnjega leta in to se bo na januarskih položnicah poznalo, uzakonjena kapica, zgornja meja tega, koliko bodo ljudje v domovih za starejše plačali in ta omejitev je zasidrana na standardno ceno dvoposteljne sobe. To je 780 evrov, seveda v enoposteljni bodo ljudje plačali kakšnih 10 odstotkov več, v več postelj kakšnih 10 odstotkov manj, ampak ta cena je zasidrana za vse v tem okvirju. To pomeni, da tisti, ki potrebujejo več oskrbe, ne bodo tako kot danes plačevali 1700, 2000 ali še več evrov oskrbnine, ampak kot rečeno, v tem okrožju 780 evrov. Ta projekt je gotovo, in to vam lahko rečem, nekaj kar je absolutna prioriteta te Vlade in bo izveden v tem letošnjem letu.
Kar se tiče dolgotrajne oskrbe na domu. Ves čas smo povedali, odkrito se zavedamo, da je to nova storitev, ki terja svoj čas in ki bo skozi leta postala tako množična, kot je danes oskrba v domovih. Torej, čez leta bomo, čez nekaj časa bomo prišli do točke, ko bo ne toliko uporabnikov oskrbe na domu, kot jih je danes v domovih za starejše. In ta proces se je začel. Odločbe se izdajajo. Ocene na terenu se delajo, kot je tudi minister večkrat rekel, v jeseni leta 2025, imamo prve odločbe, imamo prve uporabnike oskrbe na domu in ta seveda številka bo vse večja.
Kar se tiče informacijskega sistema. Tukaj je, tukaj je res veliko tega, kako naj rečem, spinjanja odločbe spisane na roko, kot da imamo odločbe, ki jih nekdo s kulijem zapiše in potem štemplja, kot v Avstroogrski. Odločbe za dolgotrajno oskrbo, prosim, so izdane v informacijskem sistemu Krpan, državnem informacijskem sistemu Krpan, tako kot stotine drugih odločb vsak dan v tej državi. Res je, da je pred nami en velik izziv, kako izdajanje odločb čim bolj avtomatizirati, čim bolj pospešiti, čim bolj olajšati ljudem na centrih za socialno delo, da bo to delo potekalo čim hitreje, čim bolj ažurno. Zato imamo projekt, postopnega uvajanja informacijskega sistema, ki bo to čim bolj avtomatiziral, ampak to ne pomeni, da informacijskih sistemov v tem trenutku nimamo. Uporabljamo informacijski sistem IS CSD, informacijski sistem centrov za socialno delo, s katerim se dnevno izdajajo odločbe za oskrbovalca družinskega člana. Uporabljamo sistem Krpan, s katerim se že izdajajo odločbe za oskrbo na domu. In imamo vse postopne vmesne rešitve, o katerih se vsak dan intenzivno pogovarjamo z vsemi izvajalci in deležniki, da vsak korak, kjer vidimo, da bi se ga dalo avtomatizirati, da bi se ga dalo pospešiti, to tudi storimo. Tako da, tako da seveda nikoli ne bomo trdili, da pri tej avtomatizaciji, pri tej gradnji novega informacijskega sistema nismo naleteli na težave, ki so včasih mogoče večje kot smo jih na začetku ocenili, ampak vendarle pred temi težavami se nismo ustavili, smo našli rešitev; če ni bilo enega, če se z enim informacijskim sistemom ni dalo, smo uporabili drugega, če je ena rešitev bila prepočasna, smo uporabili drugo. Probleme rešujemo, odločbe se izdajajo, izdajale se bodo še naprej vedno hitreje, v prihodnjih tednih pa bo, pa bo tudi, pričakujemo, še ena nadgradnja, še ena implementacija informacijskega sistema, ki bo še nekoliko pospešila celoten sistem, celotno, celoten proces. Ne, ne izdajajo se odločbe, napisane na roko, mislim, tako.
Zdaj, kar se tiče, kar se tiče zaposlenih, seveda tudi tu zavedamo se tako mi kot, kot cela Evropa, pač v času teh demografskih sprememb, vedno večjih potreb po dolgotrajni oskrbi je kadrovski problem nekaj, kar je stalno tukaj, kar vedno bo tukaj in s čimer pač moramo živeti, ne. Ampak vendarle spet se mi zdi, da, in je potrebno, da javnost to razume; danes, to so podatki statističnega zavoda, danes je v tem sektorju zdravstvo in socialno varstvo, zdravstvo in socialno varstvo zaposlenih več kot 78 tisoč delavk in delavcev. To je največja številka kadarkoli. V zadnjih mesecih je tudi opazen porast tega števila zaposlenih, celo nek skok tega števila zaposlenih, kar lahko pomeni, tukaj bodo seveda potrebne analize ustreznih strokovnjakov, da tudi nekateri vladni ukrepi, kot je plačna reforma, kot so, kot so posebni ukrepi, ki smo jih mi na našem resorju sprejeli za lajšanje te stiske, morda celo že prijemajo. Ampak vendarle 78 tisoč zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Recimo leta 2000 je bila ta številka okoli 66 tisoč. To pomeni, v teh petih letih imamo tukaj, ne, tako skoraj, ne, 15 tisoč več zaposlenih v našem sektorju. In če gremo še malo nazaj, zadnji podatki Statističnega zavoda na spletni strani so iz leta 2010, smo bili tam nekje okoli 53 tisoč, danes 78 tisoč. Število zaposlenih v sektorju narašča, seveda, še enkrat, pa je kadrovska stiska ob vedno večjih potrebah dejstvo. Zato jo moramo naslavljati, zato jo je Vlada naslovila v prvi vrsti s plačnim zakonom, z, bi rekel, implementacijo tega plačnega zakona, ki v tem trenutku še poteka. S sindikati smo v stalnem dialogu in uvajamo še tiste korake, ki so še na vrsti, ki so bili dogovorjeni v pogajanjih. Naš kadrovski zakon, lahko o tem Ministrstvo za solidarno prihodnost, namenjen specifičnim zavodom, lahko ga še v nadaljevanju, če bo priložnost, nekoliko predstavim, je dobro sprejet. Tam gre za en sveženj ukrepov, ki so, ki so, ki se izvajajo in katerih namen je, da vidimo prihodnje leto, kateri so pač prijeli, kateri so tisti dobri, ki so zavodom resnično koristni, kateri morda manj in jih potem v naslednji fazi prevedemo tudi v sistemsko zakonodajo.
Tako. Mogoče bi zaključil samo še s tem, kar je gospa, gospa predlagateljica začela. Namreč tukaj v tem tednu smo z Ministrstvom za solidarno prihodnost v petek sedeli skoraj 7 ur, in je to treba to delati, in se pogovarjali in debatirali s poslanci opozicije in koalicije. Potem smo enkrat ta teden, mi je že skoraj ušlo kdaj, smo sedeli v Državnem zboru, tudi ene 7 do pol dveh zjutraj in debatirali o področju, ki ga pokriva Ministrstvo za solidarno prihodnost. Danes, tudi spet super, sedimo in debatiramo o področju, ki ga pokriva Ministrstvo za solidarno prihodnost. To radi počnemo. Morate pa razumeti, da vendarle imamo tukaj še številne druge deležnike, s katerimi moramo tudi sedeti, se dogovarjati, pogovarjati. In danes je pač tako, da minister mora sedeti še tudi z drugimi pomembnimi deležniki, tako da, tako pa tako pač je, časa, časa in ljudi nas je kolikor nas je, kot rečeno, pa pozdravljamo seveda vsako to razpravo. In se je veselimo. Hvala.