Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.

Zdaj, jaz moram uvodoma na žalost znova izraziti razočaranje, da tukaj nimamo nobenega pristojnega s strani Vlade, ampak to smo že navajeni na odboru za delo. Namreč bil je povabljen predsednik Vlade, oba ministra. Ja, res je, z nami je danes državni sekretar, pa vendarle ob tako pomembni tematiki bi bilo prav, da se tudi pristojni minister ali pa predsednik Vlade odzoveta in prideta v parlament tukaj obrazložiti, zakaj sistem dejansko ne funkcionira. Res je, da smo danes ponoči iz medijev izvedeli tudi informacijo, da je predsednik Vlade sklical nadaljevanje posveta o dolgotrajni oskrbi, torej iz tega lahko sklepamo, da sistem ne funkcionira tako kot daje obljube minister za solidarno prihodnost. Ampak zanimivo je tudi dejstvo, da je predsednik Vlade sklical posvet ravno v času, ko sedaj tukaj poteka seja odbora, ki smo jo sklicali na zahtevo Slovenske demokratske stranke in na katero je tudi bil povabljen predsednik Vlade in bi lahko tukaj javno razpravljal in tudi pojasnil zadeve, zakaj sistema, tako kot so obljubljali ljudem, do danes še niso vzpostavili. Tako da resnično vidimo, kakšen je odnos te Vlade do tako pomembnega področja, da sestankujejo za zaprtimi vrati in potem obljubljajo ljudem zadeve, ki jih dejansko ne realizirajo.

Zdaj, jaz bi uvodoma povedala en citat predsednika Vlade, ki se nanaša na dolgotrajno oskrbo. In sicer, se je pred časom pohvalil takole: "Dolgotrajna oskrba je največji civilizacijski dosežek te vlade. Zdaj jaz bi si želela, da bi temu bilo res tako, ampak v resnici je v praksi vse kaj drugega kot pa civilizacijski dosežek. Namreč, danes lahko vidimo, da gre za prazne obljube, če želite bolj konkretno tudi za prevaro oziroma kar naravnost krajo denarja naših državljanov. Kajti po uradnih vladnih ocenah, ki so jih podali v odgovoru na interpelacijo ministra Maljevca, bo Vlada letos pobrala iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo 255 milijonov evrov ljudem. In od tega denarja bo dejansko porabljenih zgolj 171 milijonov, preostalih 84 milijonov evrov pa se bo prenakazalo v naslednje leto in to brez jasne razlage kam in zakaj. Ampak to še ni vse. Tukaj je potrebno tudi povedati, da od teh 171 milijonov evrov sredstev se bo kar 112 milijonov evrov izplačalo za dodatek za pomoč in postrežbo. Torej, gre za storitve, ki so bile do sedaj že plačane iz državnega proračuna, pa čeprav ni bil nov zakon sprejet in noben prispevek se ljudem ni pobiral. Torej, gre za dejansko računovodsko prevaro, s katerim se pač ustvarja videz financiranja dolgotrajne oskrbe. V resnici pa se denar jemlje ljudem in ga porablja za pokrivanje drugih obveznosti, torej tistih, ki so se že sedaj pokrivale iz državnega proračuna. In iz tega tudi jasno sledi, da če bi Vlada svojo obljubo držala in bi v proračunu za letošnje leto zagotovila obljubljenih 190 milijonov evrov, kakor ste zapisali takrat v svojem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, potem ne bi bilo potrebno za izvajanje dolgotrajne oskrbe danes, v tem letu od ljudi pobirati nobenega dodatnega denarja.

V začetku mandata te vlade je bilo torej ustanovljeno tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je dajalo visoko leteče obljube, tudi med drugim, kako bo to področje uredilo, ampak danes vidimo, da imamo tukaj več kot sto zaposlenih, ki si poleg plače seveda izkazuje tudi visoke dodatke. Medtem ko pa področje dolgotrajne oskrbe je danes daleč od tega, da bi funkcioniralo, ampak je predvsem jasen simbol neučinkovitosti in pa nesposobnosti. Kadra ni, odločbe se ne izdajo, informacijski sistem še vedno ne deluje. Se pa torej pobira z mesecem julijem dalje ljudem še en nov davek, ki ste ga uzakonili v tej vladni koaliciji in torej to je prispevek za dolgotrajno oskrbo, za katerega moram reči, da ljudje ga povsem upravičeno imenujejo tudi kot davek na zalogo, saj te pravice, ki bi jih morali imeti z zakonom zagotovljene, jim še danes niso dostopne.

Eno izmed najbolj perečih področij tukaj je zagotovo problematika kadrov, torej pomanjkanje kadrov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki je niste uspeli rešiti v teh treh letih in pol svojega mandata, pa čeprav smo vas v opoziciji na to nenehno opozarjali. Zdaj, da grem malo bolj na konkretne številke. Namreč, po skupnosti, po podatkih skupnosti centrov za socialno delo je do konca avgusta letošnjega leta za pridobitev pravice iz dolgotrajne oskrbe bilo vloženih že več kot 35000 vlog, a rešenih je bilo zgolj 8000. Slednje zdaj pomeni, da kar tri četrtine ljudi torej danes še vedno, kljub temu, da plačujejo prispevek, formalne pravice do oskrbe nimajo. Torej, vsi ti upravičenci, ki bi potrebovali pomoč že včeraj, ne čez nekaj mesecev, je trenutno ne morejo dobiti. In vlog za dolgotrajno oskrbo na domu, ki bi se morala pričeti izvajati z julijem letošnjega leta ter za e-oskrbo je bilo danes po uradnih podatkih vloženih že več kot 4500. A pred kratkim se je minister celo sam javno pohvalil, da so uspeli izdati od tega tri odločbe, pa še to spisane na roko. Torej, namesto izvajanja storitev imamo kaos, zamude in pa predvsem razočarane državljane, ki bi oskrbo nujno potrebovali. Zdaj, da pogojev za izvajanje sistema v praksi ni, seveda ministru ne očita samo opozicija, ampak tudi strokovna javnost in tisti, ki bi sistem morali izvajati, pa ga ne morejo in pomanjkanje kadra je vidno tako v centrih za socialno delo, ki vloge obravnavajo, kakor tudi pri vseh izvajalcih storitev. Zdaj, zaskrbljujoč je podatek Zbornice zdravstvene in babiške nege, da v Sloveniji trenutno primanjkuje več kot 3500 diplomiranih medicinskih sester, pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, v domovih za starejše pa se približuje že kritični točki. Namreč, konec lanskega leta je Skupnost socialnih zavodov Slovenije izdala podatek, da v domovih primanjkuje že več kot 300 delavcev in zaradi pomanjkanja kadra je za to praznih že več kot 900 postelj, pa ne zaradi tega, ker storitve ljudem ne bi bile potrebne. Ampak ker kadra ni in se torej storitve posledično seveda ne morejo izvajati, pa čeprav na drugi strani po uradnih podatkih na sprejem v domove trenutno čaka že približno 19 tisoč ljudi in po ocenah domskih socialnih služb je od tega res nujnih prošenj nekje med 2 in 3000. A kljub obljubam ministra, da bodo podali predloge za rešitev kadrovskih stisk, do danes teh še nismo dobili. Ravno nasprotno, Namreč, trenutno smo padli na najnižjo možno raven zanimanja za zaposlitev v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle, prav tako pa je na tem področju tudi pred nami obsežen val upokojitev, in sicer v prihodnjih treh letih naj bi se na tem področju upokojilo kar za 10 procentov zaposlenih in še v naslednjih dveh letih še za 2 procenta zaposlenih. Enaka težava se pojavlja tudi pri dolgotrajni oskrbi na domu in to danes občutijo predvsem občine, ki so po zakonskih določbah od julija letos dolžne organizirati to oskrbo na domu, ampak se soočajo prav tako z velikimi problemi. Namreč, uraden podatek, ki je objavljen na spletni strani NIJZ, kaže, da je pogodba z izvajalci, torej pogodbe dolgotrajne oskrbe na domu podpisalo 112 občin, kar pa seveda pomeni, da skoraj polovica slovenskih občin trenutno še vedno nima urejenih pogojev za izvajanje teh storitev. Ki bi morale biti dostopne ljudem že z julijem letos in za katere državljani tudi plačujejo obvezen prispevek. Torej, iz vsega povedanega zagotovo lahko vidimo, da eno so zapisane besede na papirju, drugo pa realnost v praksi, med katerimi je pa precejšen razkorak, kajti če kadre ne bo, tudi uporabnik bo imel sicer pravico na papirju že zapisano, ampak zanj ne bo kadra, ki bi storitev tudi izvajal. Zdaj, pred ministrstvom je trenutno največji izziv, to je ureditev dolgotrajne oskrbe v institucijah. Če bi na ministrstvu zdaj zakonske določbe spoštovali, bi morali do 1. decembra izdati ne samo 20 tisoč odločb približno, ampak bi morali vsi ti stanovalci, ki danes že živijo v institucijah, do takrat prejeti tudi osebnostni načrt, namreč ta načrt je podlaga za izplačilo pravice. Očitno je, da se slednje ne bo zgodilo. Informacijski sistem, ki je, mimogrede, državljane do danes stal že nekaj več kot 400 tisoč evrov, namreč trenutno za to še vedno ne deluje. In odločbe se pišejo na roko. Da pa temu ne boste kos, je razvidno tudi iz proračunskih dokumentov, ki smo jih konec prejšnjega tedna dobili s strani Vlade v Državni zbor. Namreč v Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2026 ste dodali nov 75. člen, ki med drugim določa, da se bo od 1. decembra letos pa do 30. decembra, pardon, septembra, prihodnjega leta dolgotrajna oskrba v institucijah plačevala kar na podlagi pavšala, ki ga bo s sklepom določil minister. Torej, zagotovo je, da do 1. decembra ne bo niti odločb niti osebnostnih načrtov, ampak torej oskrba v obliki pavšala, ki jo bo določal minister.

Zdaj, kljub vsem izzivom, ki jih imate na tem področju, na katere smo vas ves čas opozarjali, sklicevali nujne seje odbora in tudi seje Državnega zbora je očitno, da se zadeve niste lotili tam, kjer je najbolj potrebno, pri kadrih, pri tem, da bi začel sistem funkcionirati, ampak ste zadevo pričeli reševati pri denarju. Namreč, brez da bi bil vzpostavljen potreben informacijski sistem, brez da bi zagotovili kader za oskrbo in s tem izvajanje storitev se sedaj pobira denar in do konca avgusta 2025 se na posebnem računu ZZZS nabralo že več kot 55,2 milijona evrov. Zdaj lahko se samo vprašamo, kaj so v zameno za to dobili tisti, ki oskrbo danes potrebujejo. Velika večina od njih zagotovo ničesar, še zgolj čakalno vrsto in upanje, da morda nekoč potrebno oskrbo vendarle prejmejo.

Najbolj bode pa v oči dejstvo, da ne glede na to, da sistem ne deluje, bi minister 200000 evrov namenil pa za oglaševalsko kampanjo o dolgotrajni oskrbi. Torej, tisti, ki ljudem še zaenkrat kljub zakonskim zavezam ni dostopna. In ja, zato lahko tako v opoziciji, kakor tudi vsi državljani upravičeno dvomijo v obveznost plačevanja tega prispevka, saj se namesto za izvajanje storitev torej denar troši za promocijo oskrbe in za podjetja, katerih solastniki, so poslanci koalicije, konkretno stranke Gibanja svobode.

V Poslanski skupini SDS zato menimo, da si naši državljani zagotovo zaslužijo bolj odgovorno politiko. In za razliko od vladne koalicije se v naši stranki tudi jasno zavedamo, da urejena dolgotrajna oskrba je pomembna in potrebna za boljši jutri vseh nas. A dejstvo je, da Vlada Roberta Goloba ne ponuja rešitve, vsaj trenutno kar smo videli do sedaj ne, temveč zgolj še en nov prispevek, ki dodatno poslabšuje socialni in gmotni položaj državljanov. In zato Vlado tudi na tem mestu ponovno pozivamo, naj nemudoma pristopi k prepotrebnim rešitvam na tem področju, da bodo ljudem pravice, ki jim obljubljate, ki ste se jim z zakonom zavezali tudi dostopne v praksi. V Poslanski skupini smo zato tudi pripravili zahtevo za sklic današnje seje. In glede na dejstvo, da pravice iz dolgotrajne oskrbe ljudem torej niso dostopne tudi predlagamo, da odbor sprejme dva sklepa s katerim se poziva Vlado, in sicer kot prvič, da se upokojence oprosti plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. Namreč, upokojenci so ena najranljivejših skupin z nizkimi dohodki in pa visokimi življenjskimi stroški. Zato menimo, da je nesprejemljivo, da morajo plačevati prispevek za storitve, ki jih velika večina sploh ne dobijo. Plačevanje tega prispevka pomeni tudi neposredno znižanje pokojnin in dodatno socialno stisko upokojencev. In dejstvo tudi je, da so upokojenci v času svojega aktivnega življenja vseskozi plačevali prispevke in vzdrževali naš sistem. Zato bi bilo pravično, pošteno in solidarno, da se jim na starost življenja torej ne obremenjuje še z novimi davki. In kot drugi sklep predlagamo tudi poziv Vladi, da začasno ustavi plačevanje prispevka tudi za vse ostale zavezance, in sicer dokler sistem dolgotrajne oskrbe ne bo deloval ter bo lahko torej na tej osnovi tudi pripravljena jasna in pregledna finančna konstrukcija za izvajanje dolgotrajne oskrbe, ne pa da se ta denar ljudem pobira na zalogo in troši za druge storitve, ki nimajo veze ali pa zveze z dolgotrajno oskrbo. Hvala lepa.